Tiskane izdaje
Ljubljana – S 1. marcem vstopa Slovenija v obdobje obveznega dvojnega označevanja cen. Od srede bo namreč na računih, izveskih, cenikih, etiketah, regalnih lističih in v promocijskem gradivu ob ceni v tolarjih zapisan tudi evrski znesek. Ponudnike k temu zavezuje zakon o dvojnem označevanju cen, objavljen lani novembra. Predpis je dobesedno v službi potrošnika: navadil naj bi ga na evro, še preden bo ta postal vodilna slovenska valuta, in mu pomagal prepoznati vrednost blaga in storitev v evrih v primerjavi s tolarjem, hkrati pa bi omejil tudi morebitne previsoke inflacijske apetite.
Poglejmo, kaj natančno določa zakon. Ponudniki blaga in storitev, namenjenih potrošnikom, bodo morali po splošnem pravilu cene označevati v obeh valutah; v obdobju informativnega dvojnega označevanja bo cena v evrih seveda zgolj informativna. Ker so regalni lističi premajhni in ne prenesejo množice dodatnih informacij, ponudnikom ne bo treba označiti cene v evrih za enoto izdelka (kilogram, liter, meter, kos itn.), ampak samo prodajno ceno izdelka. Podobno obveznost zapisa v evrih ne velja za zneske na izpisih tehtnic in na digitalnih prikazovalnikih cen ter na poštnih znamkah.
V zakonu pa je še vrsta izjem. Na bencinskih črpalkah mora biti na avtomatih za točenje goriva cena za liter goriva zapisana v obeh valutah (v evrih bo cena zaokrožena na tri decimalna mesta), zraven pa označen menjalni tečaj. V katalogih je lahko navedena samo vodilna valuta na datum izida kataloga, vendar mora biti katalogu dodan cenik vseh cen v obeh valutah in menjalni tečaj. Na oddelkih mesnice, ribarnice, delikatese in kruha je dovolj, da je na vidnem mestu objavljen cenik za vse blago v obeh valutah. Pri prodaji knjig in založniških izdelkov mora biti na vidnem mestu označen menjalni tečaj in obračunska tabela z navedbo zneskov najmanj 30 najbolj tipičnih cen knjig v naraščajočem vrstnem redu. Pri igrah na srečo mora biti na vidnem mestu menjalni tečaj in cenik v obeh valutah. Izjema od splošnega pravila velja tudi za mala trgovska podjetja z največ deset zaposlenimi (v prodajalni, v kateri je naenkrat največ pet zaposlenih), za obrtnike in za kmete.
Naknadno pa je ministrstvo za gospodarstvo na seznam izjem – v izogib pretirani m tehničnim ali gospodarskim obremenitvam – uvrstilo še mejne prodajalne, cestnino, letalske prevoze potnikov v mednarodnem potniškem prometu, železniški promet ter avtobusni promet in taksije. Na primer: če bo kupec nerezident in bo torej blago plačal v evrih, mu bo trgovec na računu izpisal samo znesek v evrih po veljavnem tržnem tečaju. Mejne prodajalne pa bodo do uvedbe evra izpolnile zakonsko dolžnost, če bodo na vidnem mestu objavile obračunsko tabelo z najmanj 30 tipičnimi zneski.
Ponudnik mora na računu za blago in storitve v obeh valutah zapisati samo končno vsoto, ne pa posameznih postavk. Podjetja, ki za izstavljanje računov uporabljajo paragonske bloke, lahko navedejo vsoto le v vodilni valuti, preračun v evre pa morajo opraviti le, če to od njih zahteva kupec.
Če se bežno ozremo po trgovinah in izložbah, vidimo, da je kar precej ponudnikov prehitelo zakonski rok in dvojno označevanje že uporabljajo. Tisti, ki pri tem niso upoštevali navedenega paritetnega tečaja, ampak so denimo uporabili tržnega, bodo po 1. marcu v prekršku, če tečaja ne bodo spremenili. Nadzor bo opravljala tržna inšpekcija. Kršitev zakona bo posameznika stala 200 tisočakov, pravno osebo pa 300 tisoč tolarjev.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela.
