Siol odlično, Mobitel le povprečno

Ljubljana – Telekom Slovenije posluje dobro, njegova hčerinska družba Siol posluje bolje od splošnega panožnega standarda, druga hčerinska družba Mobitel pa bi morala izkazovati večji dobiček iz poslovanja, je zapisano v povzetku revizijskega poročila o pravilnosti in smotrnosti poslovanja Telekoma v letih od 1998 do 2003. Ob predstavitvi poročila računskega sodišča je drugi namestnik predsednika tega organa Zoran Mladenovič pojasnil, da so se revizorji analize smotrnosti poslovanja hčerinskih družb, kjer država nima neposrednega večinskega deleža, lotili zato, ker njuna dobičkonosnost vpliva na poslovanje samega Telekoma. Spremembe pa lahko zahtevajo nadzorni sveti hčerinskih družb – v katerih so praviloma člani uprave in nadzornega sveta Telekoma – in ne računsko sodišče.

Poročilo o smotrnosti poslovanja vseh treh družb je računsko sodišče oprlo na primerjalno analizo, ki jo je pripravila revizijska družba KPMG. Ta je v svojo primerjalno analizo fiksnih operaterjev vključila Telekom Austria (zaradi podobnosti v kulturi in vedenju potrošnikov), Portugal Telecom SGPS (zaradi primerljive stopnje gospodarske razvitosti), Eircom plc (Irska je ena najhitreje napredujočih evropskih držav, podobnost v velikosti držav), Český Telekom (primerljiva stopnja gospodarskega razvoja, hkratno članstvo v EU) in izraelski Bezeq (tehnološko razvito gospodarstvo, podobne velikosti kot slovensko).

Poslovanje hčerinske družbe Mobitel, ki je v splošnem mnogo bolj stabilno kot v primerjanih podjetjih, bi moralo z upoštevanjem tržnega položaja izkazovati višji dobiček, je zapisano v povzetku. Pod povprečjem so po navedbah računskega sodišča kazalnik gospodarnosti poslovanja (poslovni prihodki, deljeni s poslovnimi odhodki), kazalniki dobičkonosnosti sredstev, dobičkovnosti poslovanja in čiste dobičkonosnosti prihodkov. V sami analizi je KPMG Mobitel (z manj kot 1,4 milijona aktivnih uporabnikov na koncu leta 2004) primerjal z italijanskim TIM (s 26 milijoni uporabnikov leta 2004), avstrijskim Mobilkomom (4,9 milijona uporabnikov), portugalskim Optimusom (2,3 milijona uporabnikov leta 2003), grškim Cosmotom (s 4,1 milijona uporabnikov leta 2004), skupino Orange group (54 milijonov aktivnih uporabnikov), Orange Slovakia (2,4 milijona), češkim Eurotelom (4,6), mednarodnim O2 (24 milijonov), belgijskim Mobistarom (2,8) in slovenskim Simobilom (363 tisoč aktivnih uporabnikov).

Med opombami navaja KPMG kot možen razlog za visoke nabavne vrednosti osnovnih sredstev dejstvo, da Mobitel s svojo infrastrukturo pokriva ne tako gosto poseljena območja kot nekateri primerjani operaterji in da so zato naložbe v opremo relativno višje kot drugod. Omenja tudi visoko koncesijsko dajatev za omrežja UMTS. K preglednici finančnih vzvodov v analizi so v KPMG v opombi zapisali, da se zdi Mobitel “dobro prilagojen običajnim panožnim standardom glede globine kapitalskega financiranja”.

Ob primerjavi marže EBITDA in kazalnika BEP (basic earning power se uporablja za primerjavo podjetij v različnih davčnih okoljih in z različnimi stopnjami finančnega vzvoda in je pogosto uporabljen kot mera učinkovitosti poslovanja) so ugotovili, da je bil leta 2003 Mobitel po obeh manj uspešen od primerjanih operaterjev, leta 2004 pa pri EBITDA blizu povprečja, pri BEP pa pod njim. Dodali pa so, da je bil Mobitel po obeh kazalnikih precej uspešnejši od Simobila. Ob analizi poslovnih prihodkov je KPMG ugotovil, da je Mobitel primerljiv z operaterji iz regije, a razmeroma šibak v primerjavi z izbranimi zahodnoevropskimi mobilnimi operaterji.

V KPMG so iz razpoložljivih podatkov ugotovili, da večji tržni delež operaterja pomeni tudi višjo dobičkovnost poslovnih prihodkov. Ob tričetrtinskem tržnem deležu bi "lahko sklepali, da bi Mobitel moral poslovati z večjim dobičkom iz poslovanja". Takoj pa so dodali, da v splošnem "dobičkovnost operaterjev mobilnih telekomunikacij ni povsem odvisna od velikosti tržnega deleža, temveč nanjo vplivajo številni dejavniki, kot so število uporabnikov, stopnja tržne penetracije, politika oblikovanja cen, stopnja konkurenčnosti na trgu in nakupno vedenje potrošnikov/uporabnikov mobilnih storitev". Na koncu KPMG še poudarja, da je njihov "model neformalen in ne dovolj podkrepljen s podatki, da bi omogočal podajanje trdnih sklepov"!

Iz današnjega tiskanega Dela.