Svarilo in nekaj leska

Slovenski prevzem evra s 1. januarjem prihodnjega leta je le še formalnost, ki jo morajo potrditi pristojne evropske institucije, vsaj kratkoročno pa ni na obzorju nobenih tveganj, ki bi nam to preprečila.

Objavljeno
17. marec 2006 21.04
Miha Jenko, novinar gospodarske redakcije Dela
Slovenski prevzem evra s 1. januarjem prihodnjega leta je le še formalnost, ki jo morajo potrditi pristojne evropske institucije, vsaj kratkoročno pa ni na obzorju nobenih tveganj, ki bi nam to preprečila. Tudi brezkompromisni evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia, ki je ta teden odločno opozoril Litvo zaradi inflacije, ki je za odtenek previsoka, naj dobro premisli, preden zaprosi za podobno konvergenčno poročilo kot Slovenija, ker »Evropska komisija ne bo sprejemala političnih odločitev, pač pa bo upoštevala le številčno izpolnjevanje meril«, je Sloveniji diplomatsko sporočil, da »teče zadnji krog na poti do evra«.

Prestižna in, upajmo, da tudi gladka uvedba evropske valute, bo zagotovo prinesla precejšen politični kapital vladi Janeza Janše. Kapital, ki ga vlada ne bi smela zapraviti z vodenjem politično preračunljive proračunske in javnofinančne politike. Komisarjevo sporočilo – ali pa svarilo, kakor vzamemo – je bilo jasno: Slovenija bo morala pospešiti reforme, od vseh reform pa je najpomembnejša reforma pokojninskega sistema. Slovenija sodi med šest držav Unije, ki jih bo dolgoročno najbolj prizadelo staranje prebivalstva in ki se bodo, če ne bodo ukrepale, v dvajsetih letih morda že spopadale tudi z dvoštevilčnim javnofinančnim primanjkljajem. Vlada, ki bo požela največ zaslug za prevzem evra, se je na taka opozorila lani požvižgala in ravnala prav nasprotno – s tem, ko je uvedla način usklajevanja pokojnin, ki bo iz prihodnjih proračunov odnesel na desetine milijard tolarjev. Te dni pa postaja nejasna še smer reform zaradi morebitnega odstopa ministra Damijana.

Pomembna pa bo tudi nizka inflacija: dobri inflacijski dosežki iz zadnjih mesecev se bodo morali nadaljevati še leta, vlada pa bo morala najti načine, da s trošarinami, sprostitvijo nadzorovanih cen ali nabuhlo porabo ne bo podžigala inflacije, saj bi s tem neposredno spodkopavala mednarodno konkurenčnost gospodarstva. Lesk slovenskih evrov čez dobrih devet mesecev bo verjetno za marsikoga enkraten, ne bi pa smel zamegliti novih odgovornosti, ki jih bo predvsem od vlade in njene politike zahtevala včlanitev v elitni evropski denarni klub.