Švica odprla vrata tudi novinkam EU

Bern – Kljub svarilom s »poljskim vodoinštalaterjem«, ki je marsikje v Uniji postal simbol nevarnosti navala poceni delavcev z vzhoda Stare celine, so Švicarji na nedeljskem referendumu dokaj prepričljivo privolili v odpiranje trga delovne sile za iskalce zaposlitve iz novih članic skupnosti. Po uradnih podatkih je odgovor »da« obkrožilo 55,95 odstotka udeležencev, od 26 kantonov pa jih je kar 19 pritrdilo predlogu vlade, ki so se mu pridružili še sindikati in gospodarski krogi. Vsi kantoni, kjer so volivci zavrnili zaposlovanje delavcev z območja novink, so v nemškem delu države – razen Ticina, ki je s 63,9 odstotka nasprotnikov celo na vrhu lestvice.

Proti razširitvi sporazuma o prostem pretoku delavcev se je zavzemala dokaj nenavadna »koalicija« populistične desnice in skrajne levice. Predvsem v Ženevi je opozarjala na menda katastrofalne posledice odpiranja trga delovne sile. V tem kantonu, ki ga obrožata francoska departmaja Ain in Haute-Savoie, je zaposlenih 42.000 delavcev z druge strani meddržavne meje. Privabljajo jih dobri zaslužki, saj zajamčena plača v Ženevi dosega 3400 frankov (ali 2200 evrov), kar je skoraj dvakrat več od francoskega »minimalca« (dobrih 1200 evrov).

»Kmalu bomo imeli 50.000 dnevnih migrantov in 25.000 brezposelnih,« so po mednarodnem mestu zlovešče napovedovali lepaki Zveze levice, ki je igrala na karto 7,4-odstotne brezposelnosti, kar je črni rekord v švicarski konfederaciji. Toda meščani so očitno bolj prisluhnili argumentu zunanje ministrice Micheline Calmy-Rey, ki je opozarjala, da aktivno prebivalstvo Ženeve (228.500 z brezposelnimi vred) ne zadošča za zasedbo razpoložljivih delovnih mest (269.000), zato je nujno zaposlovanje delavcev iz bližnje Francije in od drugod.

Po dogovoru med Unijo in Švico, ki je začel veljati junija 2002, hkrati pa je edini od sedmih aktov, ki ga še niso razširili na nove članice skupnosti, bo konfederacija vsaj do konca maja 2007 ohranila količinske omejitve. Te kvote bo mogoče podaljšati še za dve leti; v primeru velikih pretresov na trgu delovne sile ali hudega poslabšanja razmer na področju zaposlovanja pa lahko konfederacija uveljavlja omejitve celo do 30. aprila 2011. Poleg tega naj bi posebna določila preprečila možnost »socialnega dampinga«, torej najemanje delavcev za (pre)nizka plačila.

Rezultat nedeljskega referenduma je ugodnejši od glasovanja o pridružitvi Švice schengenskemu območju. Za odpravo kontrole potnikov na kopenskih mejah se je 5. junija letos, torej neposredno po zavrnitvi ustavne pogodbe Unije v Franciji in na Nizozemskem, izreklo 54,6 odstotka volilcev konfederacije.

EU pozdravila izid švicarskega referenduma

Evropska unija je pozdravila izid švicarskega referenduma kot nov mejnik v evropskih integracijah. "Toplo čestitam švicarski odločitvi za razširitev ugodnosti prostega pretoka ljudi na vse prebivalce Evropske unije," je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Kot je dodal, švicarski "da" kaže na to, da Švica in EU "uspešno sodelujeta pri spodbujanju integracije naših ljudi in gospodarstev ter pri širitvi kohezije Evrope".

V posebni izjavi je tudi britanska vlada, ki trenutno predseduje EU, pozdravila švicarske volilne rezultate v imenu vseh 25 držav članic. "Evropska unija se veseli nadaljnjih tesnih odnosov s svojo sosedo Švico," so zapisali v izjavi.

Približno 56 odstotkov švicarskih volivcev je danes na referendumu podprlo vladni predlog in delavcem iz novih držav članic unije dopustilo pravico do iskanja dela v Švici. Državljani starih članic unije uživajo to pravico že poldrugo leto.

Več o tem v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela.