Tretjina zahtev uresničena

Ljubljana – Po prvem letu dela vlade v Obrtni zbornici Slovenije prekipevajo od navdušenja, saj je oblast po njihovem mnenju neskončno bolj naklonjena obrti in obrtništvu kot katerakoli doslej. Predsednik Miroslav Klun ugotavlja, da je OZS postala partnerica državi, čeprav jo včasih tudi pokritizira. Od pomladanskih 115 zahtev je že kar 42 uresničenih. Finančni učinek protibirokratske revolucije ocenjujejo v OZS na 11 milijard tolarjev na leto, s postopnim zmanjševanjem in odpravo davka na izplačane plače pa naj bi malo gospodarstvo prihodnje leto prihranilo 23,2 milijarde tolarjev.

Zbornica je bila tokrat prvič aktivno vključena v reševanje problemov, vlada pa ji je prisluhnila. Zbornica je sodelovala v pripravi paketa davčne zakonodaje, kjer obrtništvo najbolj veseli plačevanje dedeveja po plačani realizaciji. To pri sedanji omejitvi obdavčljivega prometa na 50 milijonov na leto zadene 25 tisoč samostojnih podjetnikov in 14 tisoč malih gospodarskih družb, bistveno pa bo po Klunovi napovedi prispevalo k likvidnosti in plačilni disciplini. OZS je sicer predlagala 120-milijonski limit, še vedno pa nekako računa na 80-milijonskega. Če se bo po preverjanju v Bruslju izkazalo, da je to dopustno. Limit za obdavčitev po normiranih odhodkih se je s 3,9 povišal na šest milijonov tolarjev in tako olajšal poslovanje 17 tisoč samostojnih podjetnikov.

Največje olajšanje pa je odpravljanje administrativnih ovir. Enajst milijard prihranka so na OZS dosegli predvsem z odštevanjem ur, ki so jih obrtniki porabili za izpolnjevanje takšnih in drugačnih obrazcev, vsako uro pa so si zaračunali po 50 evrov. Predvsem pa večina teh ukrepov – kot pravi Klun – ne posega v državni proračun. Obrtnikom pa veliko prinaša – recimo denar za nove stroje, ugotavlja predsednik IO OZS Štefan Pavlinjek. Vladne dosedanje geste dajejo rezultate že pred reformo, ugotavlja in še, da se z upoštevanjem obrtniških predlogov veliko doseže. Se pa v OZS bojijo, da bodo že predlagani visoki prispevki vse skupaj izničili.

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je bil na novinarski konferenci ob takšni hvali upravičeno nasmejan. Ministrski kolega Gregor Virant je po njegovih besedah alergičen na dodatno zaposlovanje v državni upravi in na omejevanje gospodarstva; v takem timu je pač prijetno delati. Med letošnjimi dosežki je Vizjak omenil še zakon o gospodarskih družbah, ki je boljši tudi zaradi aktivnega sodelovanja OZS in rešuje probleme, na katere so obrtniki neuspešno opozarjali pri dosedanjih osmih novelah.

Za prihodnje leto se zdi ministru Vizjaku ključno spreminjanje obrtnega zakona; na ministrstvu se nagibajo k spremembam, ki jih pripravlja OZS. Vlada bo nadaljevala projekt Vse na enem mestu (VEM) in ga s samostojnih podjetnikov razširila še na mala podjetja ter tako omogočila preprostejšo registracijo, ki je zdaj ključni problem. Olajšala pa bo tudi po nepotrebnem previsoke zahteve sistema Hasap, ki izjemno obremenjujejo predvsem gostince in vse, ki se ukvarjajo s hrano. Minister ocenjuje sodelovanje z OZS kot zelo korektno, v prihodnjih treh letih pa bodo skupaj lahko še veliko naredili. Čim boljše gospodarjenje je pač v interesu države, ki bo tako pobrala tudi več davkov in bolje izpolnjevala svoje druge potrebe.

Minister za javno upravo Gregor Virant se strinja, da sta z Andrejem Vizjakom dobra protibirokratska naveza – tudi v vladi. Ta se sicer trudi, da bi bilo malemu gospodarstvu čim laže. Če so v prvem letu vladanja več naredili za občane, bodo v naslednjih še več poskušali tudi za (malo) gospodarstvo. Poleg razširitve projekta Vem na gospodarske družbe omenja Virant še odpravljanje zaostankov v upravnih postopkih (z davčnimi vred), poenostavljanje vstopa v obrt, lažje pridobivanje delovnih vizumov, združitev zemljiškega katastra in zemljiških knjig v nekakšno agencijo za evidentiranje nepremičnin in preprostejše pravilnike.