Ljubljana – Kaže, da bo kmalu konec zadreg v zvezi z nedeljskim obratovanjem trgovin in se bo izpolnila v nedavnih razpravah o noveli zakona o trgovini najpogosteje izrečena pobožna želja, naj se o obratovalnem času trgovine neposredno dogovorijo delodajalci in delojemalci v kolektivni pogodbi dejavnosti. Pogajalski strani v družbi z gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom sta objavili, da sta uskladili besedilo dogovora o delovnem času, odmorih, počitku in dodatkih za delo v manj ugodnem delovnem času. Zakonsko omejevanje nedeljskega dela torej ne bo več potrebno.
Predsednik združenja za trgovino Peter Zavrl in predsednik trgovskega sindikata pri ZSSS Franci Lavrač sta na petkovi tiskovni konferenci izrazila zadovoljstvo nad dogovorom, prvi predvsem zato, ker rešitev ne omejuje podjetniške svobode delodajalcev, drugi pa zato, ker je sindikatu uspelo doseči visoko stopnjo zaščite delavcev in dobro plačilo za njihovo delo. »Potrošniki,« je hudomušno dejal Lavrač, »pa se bodo morali sprijazniti s tem, da bodo imeli po novem trgovine ob nedeljah odprte.«
Andrej Vizjak je to pot žarel od zadovoljstva. Kot relativno svobodomiselni gospodarstvenik je namreč občutil zadrege zaradi obratovalnega časa kot posebno kalvarijo, ki je trajala več let. S krpanjem zavoženega projekta sta se po njegovih besedah ukvarjali dve vladi, položaj pa se je spreminjal iz slabega v slabšega. Vsaka rešitev, ki ni bila plod dogovora med nasprotnima stranema, je bila neustrezna in tak je bil tudi končni rezultat, zakon o trgovini.
In kako bo poslej? Pogajalski skupini sta se sporazumeli o razporeditvi delovnega časa, vrstah in oblikah delovnega časa, neenakomerni in začasni razporeditvi delovnega časa, nadurnem, nočnem, nedeljskem in prazničnem delu, evidentiranju, odmorih, počitku in dodatkih. Nedeljskemu delu so dali močan poudarek, saj so, skladno z referendumskimi pomisleki, želeli posebej zaščititi delavce, ki delajo ob nedeljah in praznikih. Tako na primer delodajalec ne sme naložiti nedeljskega dela nosečnicam in delavkam leto dni po porodu, delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti, in enemu od staršev, ki sam živi s hudo bolnim otrokom. Od starša, ki skrbi za predšolskega otroka, delodajalec ne sme zahtevati več kot deset delovnih nedelj na leto. Za druge velja obveznost največ 26 nedelj v letu oziroma največ dve nedelji na mesec. Posebne omejitve veljajo tudi za praznike. Zaščiteni delavci pa na lastno željo lahko delajo več nedelj.
Nadvse zanimiva je usklajena tabela dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času. Na primer: dodatek za nočno delo bo znašal 75 odstotkov, za nadurno delo 30 odstotkov, za delo ob nedeljah in dela prostih dneh 100 odstotkov, za delo 1. januarja, 1. maja, 1. novembra, 25. decembra in na velikonočno nedeljo pa celo 200 odstotkov.
Več v sobotnem tiskanem Delu