Uprava Petrola brez razrešnice

Ljubljana – »Pričakovala bi, da ste si poiskali konkretnejše razloge, ko zbujate pomisleke o kakovosti dela te uprave!« Tako razburjeno in brez dlake na jeziku je danes na skupščini delničarjev končala govor članica uprave ljubljanskega Petrola Mariča Lah, ko je predstavljala delo uprave v lanskem letu, in požela glasno odobravanje nekaterih navzočih delničarjev. Njene končne besede so bile namenjene Kapitalski in Slovenski odškodninski družbi, ki sta predlagali delničarjem, naj zaradi slabega poslovanja v letu 2004 in previsokih stroškov za intelektualne storitve ne podelijo razrešnice upravi in nekdanjemu nadzornemu svetu za delo v lanskem letu, vendar je skupščina dobila drugačen epilog.

Za to je v zadnjem trenutku poskrbel predsednik uprave Petrola Janez Lotrič, ki je predlagal umik glasovanja o razrešnici upravi. Svojo pobudo je utemeljil s tem, da državni lastniki očitno niso dovolj seznanjeni s Petrolovim poslovanjem. Predlagal je, da bi o razrešnici glasovali ponovno, ko se bosta državna delničarja dodobra seznanila z dejstvi. Ta predlog je bil sprejet. Na koncu so delničarji – današnje skupščine se jih je udeležilo le 53 odstotkov – glasovali le o delitvi lanskega dobička in o imenovanju revizorja, ne pa tudi o razrešnici upravi.

Uprava Petrola tudi ni hotela komentirati razpleta skupščine, bolj gostobeseden pa je bil predsednik Petrolovega nadzornega sveta Jože Zagožen. Na vprašanje Dela, ali bo nadzorni svet ukrepal in odstavil Janeza Lotriča z mesta predsednika uprave, saj lastniki očitno dvomijo o njegovi uspešnosti, je odgovoril, da to ni bilo osrednje vprašanje skupščine. Bolj kot odstavitev Lotriča zanimajo v tem trenutku nadzornike visoki stroški intelektualnih storitev. Zanima jih, zakaj je Petrol lani »zapravil« skoraj 500 milijonov tolarjev za študiji svetovalne družbe LECG (za preliminarno študijo bencinskih servisov po Italiji) in revizijske družbe Deloitte & Touche za pregled predpogodb za posel, ki ni bil sklenjen. »Ti študiji Petrolu nista zagotovili nobenega posla in bi bili po našem mnenju lahko precej cenejši. Morda milijon ali dva, ne pa kar pol milijarde tolarjev,« je poudaril Zagožen. Dodal je, da bo nadzorni svet zahteval pregled vseh pogodb o intelektualnih storitvah, tako s fizičnimi kakor pravnimi osebami: »Tudi s kakšnim novinarjem, če je bila sklenjena.«

Koliko je bilo dobička?

Dodatno strokovno mnenje bo Zagožen iskal tudi o dejanski višini lanskega Petrolovega dobička. O tem uprava in nadzorniki še niso našli skupnega jezika. Uprava vztraja, da ga je bilo 3,2 milijarde tolarjev, Zagožen pa, da le 914 milijonov. Zagožnovo trditev o tako majhnem dobičku je danes sicer zavrnilo več delničarjev, tudi predstavnik delavcev v Petrolovem nadzornem svetu Ciril Pirš, vendar je Zagožen vztrajal: »Verjemite mi, da je bilo dobička le toliko, čeprav nas je delavski predstavnik skušal prepričati o nasprotnem. Da bi dvom odpravili, bom dobil strokovno mnenje.« Podobno menijo tudi v Kadu – da je uprava Petrolu neupravičeno povzročila dodatne stroške, pri tem pa se jim poraja tudi dvom o preglednosti in gospodarnosti poslovanja v Petrolu.

Kad in Sod svojega protipredloga o nepodelitvi razrešnice sprva nista utemeljila, se je pa o njem takoj razvnela polemika. Ciril Pirš je dejal, da ne pozna nobenega »objektivnega in razumskega« razloga, zakaj upravi ne bi podelili razrešnice, in k besedi pozval Jožeta Zagožna. Zagožen je izrazil pričakovanje, da bodo več o tem povedali predstavniki Kada in Soda v sporočilu za javnost. K podrobni utemeljitvi je predstavnike države pozval tudi Mićo Mrkaić, ki v Petrolovem nadzornem svetu predstavlja državo: »Priznati moram, da me je predlog nekoliko presenetil. Ker pa je že na mizi, bi bilo lepo slišati kakšno utemeljitev.«

Predstavnik Soda Tadej Tufek je nato pojasnil, da državne lastnike motita predvsem dve poslovni postavki: slabi lanski rezultati in previsoki stroški za intelektualne storitve.

Odziv delničarjev in predstavnikov Petrola na Tufkov govor je bil takojšen in glasen. Najbolj neposreden je bil Pirš, ki je pozval državo, naj ne zavaja delničarjev in javnosti z napačnimi podatki o lanskem poslovanju. »Lanski dobiček Petrola ni bil 914 milijonov tolarjev, ampak 3,2 milijarde, kar je mogoče razbrati iz poslovnega poročila,« je poudaril in pozval državna delničarja, naj svoj protipredlog umakneta ali ga podrobneje utemeljita.

Več preberite v sredini tiskani izdaji Dela.