Več težav kot koristi?

Ljubljana – Čeprav se Slovenija uradno še ni odločila, ali bo ponudila svoje ozemlje za gradnjo naftovoda med romunsko Konstanco in Trstom, je po naših informacijah že preliminarna analiza stroškov in koristi pokazala, da bi ji naftovod prinesel več težav kot koristi. Na ministrstvu za gospodarstvo se bodo o usodi 30 kilometrov dolgega naftovoda, ki bo po prvotnih načrtih zgrajen do leta 2012, odločili še ta mesec.

To nam je potrdil tudi novi prvi mož direktorata za energijo Franc Žlahtič, saj “mora biti študija končana v kratkem. Slovenija mora namreč kot podpisnica energetske listine sodelovati pri projektu, pri čemer je ta pojem precej raztegljiv. Povedano drugače: naše države za zdaj k prepustitvi ozemlja za gradnjo naftovoda ne zavezuje noben uradni dokument. Že marca bo lahko drugače, saj bodo takrat države, čez katere bo speljan naftovod, v Italiji podpisale memorandum o ustanovitvi skupnega podjetja.

V projektu že sodelujejo Romunija z rafinerijo v Konstanci, Srbija in Črna gora (Pančevo), Hrvaška (Omišalj) in Italija (Trst). Pričakovati je, da bodo na slovensko vlado v prihodnjih mesecih pritiskali predstavniki korporacij, ki javno lobirajo za projekt: General Electric Energy Oil & Gas (ZDA), China National Oil Corporation (Kitajska), Chevron Texaco (ZDA), ki je večinski lastnik avstrijske naftne družbe Petrum, in britanski Petroleum. Kot alternativa se sicer ponuja podmorska povezava okrog Istre, ki bi se Sloveniji izognila.

Natančna trasa podzemnega naftovoda še vedno ni znana. Kot meni naš vir, je v navadi, da so naftovodi zaradi manjših stroškov ob obstoječih cestnih povezavah ali blizu njih. To pomeni, da bi v Sloveniji postavili cevi nekje med Podgradom in Kozino.

Več preberite v torkovi izdaji Dela