Večji delež ali slovo

Ljubljana – Pogajanja med vlado in KBC še niso končana, v igri pa sta le še dva najverjetnejša scenarija. Po trditvah naših virov je po včerajšnjih pogajanjih med predsednikom uprave KBC Andrejem Bergnom in predstavniki vlade najbolj verjetna možnost, da bi država s KBC sklenila nov delničarski sporazum in ji v njem dopustila največ 49-odstotni delež v NLB, v zameno pa bi KBC dobila precej večje pristojnosti in vlogo v upravi in nadzornem svetu banke. Druga možnost, ki še vedno ni povsem izključena, pa je umik KBC iz NLB: to za KBC, vsaj kar zadeva dobiček, ne bi bil prehud udarec, saj je skupina NLB udeležena v dobičku KBC le z dvema odstotkoma.

KBC ima zdaj v šestčlanski upravi NLB le dva predstavnika, v enajstčlanskem nadzornem svetu pa štiri. S tako porazdelitvijo funkcij KBC seveda nima odločilnega vpliva na poslovno politiko banke in na njeno dobičkonosnost, ki je z malo več kot 12 odstotki še vedno pod 17-odstotno stopnjo donosa na kapital, ki jo od svojih tujih naložb zahteva uprava KBC. Če bo KBC dobila večje kadrovske pristojnosti v NLB (denimo mesto predsednika uprave, večino v nadzornem svetu itd.), je upravičeno pričakovati, da bo bolj racionalizirala poslovanje banke in zmanjševala stroške. S tem bi se povečal tudi zaslužek KBC v obliki dividend, ki je bil v preteklosti bolj pičel: po naših podatkih je KBC z dividendami iz dobička NLB, d. d., leta 2003 zaslužila malo več kot tri milijone evrov, leta 2004 pa malo manj kot štiri milijone evrov, o delitvi lanskega dobička pa bodo delničarji odločali predvidoma na junijski skupščini. Na njej bi verjetno – če bi se uresničil prvi navedeni scenarij – potrdili tudi nove belgijske člane nadzornega sveta NLB.

Po besedah naših virov zdaj niso več verjetni trije scenariji, ki jih je bilo v preteklosti zaslediti v javnosti. Vlada, ki po besedah njenega tiskovnega predstavnika Valentina Hajdinjaka še nima postavljenega časovnega okvira, kdaj bo obravnavala lastninske odločitve v NLB, menda ni pripravljena prepustiti KBC kontrolnega 51-odstotnega deleža v NLB. Prav tako naj bi vsi vpleteni izključili možnost za oblikovanje posebnega holdinga, ki bi ga upravljala KBC, nanj pa bi prenesli naložbe NLB v jugovzhodni Evropi. Po trditvah naših virov pa tudi ni več realna možnost, da bi KBC svoj manjšinski vložek v NLB zamenjala za kontrolni delež v mariborski NKBM.

Spomnimo, bančno-zavarovalniška skupina KBC, velika investitorica v banke v “novi” Evropi, se je na začetku tega desetletja namenila v Slovenijo – najprej s ciljem, da kupi ponujeni državni delež v Novi Kreditni banki Maribor.

Bo minister zaradi (ne) prodaje NLB odstopil?

V medijih pa krožijo neuradne informacije, da naj bi razhajanja glede nadaljnje lastniške strukture Nove Ljubljanske banke botrovala razmišljanju ministra za reforme Jožeta P. Damijana o odstopu. Minister včeraj ugibanj ni želel komentirati, tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak pa je povedal, da takih informacij nima.

Več o tem preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.