Vlada bo privatizirala HSE

Ljubljana – Na podlagi načrtov socialno-ekonomskih reform in predlogov privatizacijske skupine je vlada včeraj sprejela strateške usmeritve pri privatizaciji slovenske elektroenergetike. Kakor je po seji vlade povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, bo privatizacija potekala v dveh korakih, strategija pa predvideva tudi predhodno zagotavljanje konkurence, da ne bi prodajali monopola. Termoelektrarna Brestanica in Savske elektrarne bodo tako okrepile drugi energetski steber ali Gen Energijo, v skupino Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) pa bo vključena Termoelektrarna Trbovlje.

Vizjak je zagotovil, da bosta pred privatizacijo na domačem trgu vsaj dva ponudnika. Ključni cilji sprejetih usmeritev so po njegovih besedah razvoj elektroenergetskih sistemov v smeri večje konkurenčnosti na regijskem in evropskem trgu, povečanje učinkovitosti poslovanja podjetij z aktivno vlogo zasebnih lastnikov in povečanje aktivnosti za vlaganja v nove vire.

Sprejeti dokument predvideva privatizacijo z dokapitalizacijo, ki naj bi potekala v dveh korakih. V prvem koraku bo tako država prodajala 49-odstotni delež v HSE; 26 odstotkov ključnemu investitorju, drugo pa z uvrstitvijo na borzo državljanom in institucionalnim vlagateljem. Po ministrovih besedah naj bi ključni investitor prispeval k izboljšanju ekonomske učinkovitosti družbe, zagotovil sredstva za nadaljevanje naložb in prinesel novo znanje, izkušnje in trge. “Zdi se nam pomembno, da je to energetska družba, ki opravlja široki spekter storitev v elektroenergetiki, deluje na evropskih trgih in je združljiva z dejavnostmi HSE. Pomembno je, da je stabilno podjetje z ustrezno močjo, perspektivo, izkušnjami in da je pri poslovanju dolgoročno razvojno usmerjeno.”

Drugi korak privatizacije bi naredili v treh do petih letih, če bodo učinki prve faze ugodni. Za takrat je predvidena nadaljnja prodaja deleža tako ključnemu vlagatelju kakor državljanom in portfeljskim vlagateljem, država pa bi obdržala 26-odstotni kontrolni delež. Vizjak je še dejal, da so se priprave na privatizacijo že začele, prihodnje leto naj bi stekli vsi postopki in bi bila mogoča tudi uvrstitev holdinga na borzo, izbor ključnega investitorja pa pričakuje v letu 2008.

Soglasje za podražitev elektrike

Vlada je sklenila, da se bodo cene električne energije za gospodinjstva s 1. avgustom zvišale. Cene za dobavo električne energije gospodinjskim odjemalcem se bodo zvišale za 4,79 odstotka, kar bo imelo za posledico dvig končnih cen za gospodinjstva za 1,9 odstotka. "Cena za gospodinjstva ostaja nižja kot v EU, cena za gospodarstvo je na ravni unije," je po seji vlade povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.

Cena električne energije kotira na borzi, je pojasnil minister Vizjak. "Na borzi v Leipzigu se je v zadnjem letu in pol električna energije podražila za 100 odstotkov. Letošnje povečanja za 1,9 odstotka niti približno ne sledi dvigu cen za proizvajalce," je dejal Vizjak.

Ker so prihodki od prodaje električne energije gospodinjskim odjemalcem manjši od stroškov, ki jih distribucijska podjetja plačujejo za nakup električne energije, podjetja v dejavnosti dobave električne energije gospodinjstvom že več let poslujejo z izgubo. Ta je lani znašala 5,34 milijarde tolarjev, letos pa naj bi dosegla 5,28 milijarde tolarjev.

Da bi elektroenergetska podjetja letos poslovala brez izgube, bi se morala končna cena električne energije za gospodinjstva povečati za 8,33 odstotka. To pa je več kot prenesejo makroekonomske omejitev, so v gradivu za vlado zapisali na ministrstvu za gospodarstvo.
V skladu s politiko reguliranih cen v letošnjem letu je dopustno povečanje za 2,3 odstotka.

Potrjen program umika države iz gospodarstva

Ministri so potrdili še program umika države iz gospodarskih družb, v katerih je država posredna lastnica prek Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD), z dopolnitvijo, da se lahko usklajeno prodajajo lastniški deleži tistih družb, v katerih imajo delež država, KAD, SOD in Družba za upravljanje in svetovanje (DSU).

Kot je pojasnil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, so družbe, v katerih imajo KAD, SOD in DSU lastniške deleže, razdeljene v tri skupine. V prvo sodijo netržne naložbe, iz katerih naj bi se KAD, SOD in DSU umaknili v 30 mesecih, v drugo naložbe, ki kotirajo na borzi - zanje je predviden umik v roku 24 mesecev -, v tretjo pa pomembnejše družbe, za katere časovno omejevanje prodaje po mnenju vlade ni ustrezno.

Strožje nad delo na črno

Vlada je potrdila predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki naj bi zmanjšal obseg takšnega dela ter uveljavil več prožnosti na trgu dela. Bistvena novost zakona je, da se za brezposelno osebo, ki dela na črno, predpostavlja, da je bilo z delodajalcem sklenjeno neke vrste delovno razmerje, je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič .

Na podlagi ugotovitve inšpektorja za delo bi bil delodajalec v tem primeru to osebo dolžan zaposliti. V roku treh dni po ugotovitvi inšpektorja bi jo moral prijaviti na ustrezni upravni enoti, ji ponuditi pogodbo in na podlagi te skleniti delovno razmerje. Kazen za delodajalca, ki tega ni pripravljen storiti, znaša od enega do treh milijonov tolarjev.