Za povezanost znanosti in gospodarstva

Brdo pri Kranju - Udeleženci in govorniki na 4. konferenci slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije so se danes na Brdu pri Kranju zavzeli za boljšo povezanost med znanostjo in gospodarstvom ter boljše sodelovanje med znanstveniki iz tujine in domovine. Kot je v slavnostnem nagovoru dejal predsednik vlade Janez Janša, je slovenska prihodnost močno povezana z znanostjo in raziskovanjem, v kar je potrebno vključiti vse slovenske potenciale.

Na področju vlaganja Slovenija zaostaja za Evropo

Za znanost velja, da ne pozna meja. Vendar je potrebno vanjo, kot v temelj blagostanja, zadosti vlagati in raziskave ter razvoj vrniti v gospodarstvo. Na področju vlaganja Slovenija namreč zaostaja za evropskim povprečjem. Prav tako zaskrbljujoče pa je stanje na področju uporabe znanja, je poudaril Janša, ki je prepričan, da bi nadaljnje večanje razkoraka na tem področju med Slovenijo in ostalimi državami zavrlo razvoj Slovenije. Janši je pritrdil tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki meni, da je združitev znanosti in gospodarstva nujna za dosego prioritete, konkurenčnosti Slovenije v tujini.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan pa je opozoril tudi na prenizka vlaganja v znanost, raziskave in razvoj, ki se vsako leto še bolj znižujejo. V prihodnjem letu želi ta trend zaustaviti in ga nato obrniti tako, da bo za znanost, raziskave in razvoj namenjen vsaj en odstotek bruto domačega proizvoda. Vendar se je strukturnih sprememb, ki so za to nujne, potrebno lotiti z majhnimi koraki, je pojasnil Zupan.

Doktorji ostanejo na univerzi

Nekaj idej za izboljšanje povezanosti med znanostjo in gospodarstvom so že v prvem dnevu dvodnevne konference predstavili tudi udeleženci, predstavniki znanstvenih in izobraževalnih ustanov, gospodarstva ter nevladnih organizacij, ki imajo precej izkušenj iz tujine. Ker več kot 50 odstotkov tistih, ki doktorira, ostane na univerzi, ne da bi sploh kdaj delala v gospodarstvu, so slovenskim univerzam predlagali, da bi postavile pogoj nekaj letnega dela v gospodarstvu in dodatno izobraževanje v tujini preden bi lahko posameznik postal profesor.

Velike družbe bi lahko zaposlile uspešne študente

Poleg tega so predlagali tudi spremembe na področju gospodarstva. Velike slovenske družbe, kot so npr. Krka in Iskra, bi namreč morali spodbuditi, da bi po vzoru tujine na univerzah iskale najbolj uspešne študente in jih zaposlile. Tako bi postal pomemben tudi študijski uspeh, ki zaenkrat pri zaposlovanju ne igra posebne vloge.

Po študiju v tujini nazaj v domovino

Patrik Kolar s stalnega predstavništva RS pri EU v Bruslju je ob tem spomnil tudi na instrumente in mehanizme, ki jih je na področju človeških virov razvila EU. Gre za programe, kot so reintegracijske štipendije, ki bi po študiju v tujini mlade pritegnili nazaj v slovensko gospodarstvo in znanstvene institucije.

Nekaj na področju povezovanja med znanostjo in gospodarstvom ter uporabe znanj, ki so jih pridobili tisti, ki delajo v tujini, je vlada že naredila. Letos je tako ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prvič povabilo slovenske znanstvenike iz tujine k ocenjevanju raziskovalnih projektov, ki jih Slovenija vsako leto financira, je povedal predsednik Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Boris Pleskovič.

Slovenija lahko tako učinkovito uporabi znanja in izkušnje slovenskih znanstvenikov iz tujine, ki so v večini pripravljeni na sodelovanje z matično državo. Prav z namenom sodelovanja in povezovanja SSK tudi pripravlja tovrstne konference, ki se jih udeležujejo znanstveniki, gospodarstveniki, zdravniki, arhitekti in gradbeniki. Nad letošnjo konferenco so udeleženci še posebej navdušeni, saj je prva, ki se je v večjem številu udeležujejo tudi znanstveniki oz. strokovnjaki iz domovine, kar bo prvič omogočilo pravi dialog.

Kot je poudaril Pleskovič, je najtežje spremenili mnenje ljudi, vendar se ta počasi vendarle spreminja. Tako se ljudje vse bolj zavedajo, da Slovenci v tujini niso nepomembna diaspora, ampak so za Slovenijo lahko zelo pomembni, saj s sodelovanjem lahko bistveno prispevajo k razvoju svoje rojstne države. S tem so se strinjali tudi gosti konference, in sicer predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjan Žekš, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger, državni sekretar in vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v odstopu Franc Pukšič in direktor Agencije za raziskovalno dejavnost RS Franci Demšar.

Premier Janša pa je izrazil tudi upanje, da se bo čim več znanstvenikov, ki se izobražujejo ali delajo v tujini, vračalo v Slovenijo in pomagalo pri njenem razvoju." Vlada želi, da bi se vas čim več vrnilo in bi s svojim svetovljanstvom vnesli več reda v znanstvene institucije in gospodarstvo," je še dodal premier.

Konferenca, ki se je udeležuje več kot 100 Slovencev iz 17 držav, se bo v petek nadaljevala s številnimi predavanji in razpravami. Poleg tega bo potekala tudi okrogla miza z naslovom Povezava med univerzo, raziskovalnimi inštituti in industrijo, slovenski strokovnjaki iz sveta in domovine pa bodo ob zaključku konference predstavili svoje znanstveno delo.