Glazerjeva nagrada za življenjsko delo Andreju Brvarju

Za izjemne dosežke v zadnjih dveh letih listine Mariji Švajncer, Roku Vilčniku ter Zdenki Semlič Rajh, Lučki Mlinarič in Žigi Omanu.

Objavljeno
18. marec 2014 15.24
tre*Andrej Brvar
Peter Rak, kultura
Peter Rak, kultura

Andrej Brvar je letošnji dobitnik Glazerjeve nagrade, najvišjega mariborskega priznanja na področju kulture. Glazerjevo listino je komisija namenila Mariji Švajncer, Roku Vilčniku ter za skupno delo Zdenki Semlič Rajh, Lučki Mlinarič in Žigu Omanu.

Za Glazerjevo nagrado je tokrat prispelo sedem predlogov, komisija pa se je skoraj soglasno odločila za Andreja Brvarja. Kot diplomirani komparativist in romanist se je zaposlil v Mariborski knjižnici, od leta 1989 do upokojitve pa je služboval kot urednik za izvirno leposlovje pri založbi Obzorja in Založbi Litera.

Bil je član znamenite mariborske peterice, ki so jo oblikovali še France Forstnerič, Drago Jančar, Marjan Kramberger in Tone Partljič, v zborniku Skupaj so se leta 1973 manifestativno zavzeli za kulturni policentrizem. Temu prepričanju in Mariboru je Brvar ostal zvest na vseh področjih svojega javnega delovanja.

V slovenskem prostoru se je po mnenju komisije uveljavil kot markanten pesnik z izrazito individualno poetiko, prodoren premišljevalec literarnih in kulturnih pojavov, zahteven urednik z jasno profilirano in prepoznavno uredniško politiko ter pobudnik odmevnih literarnih dogodkov. Brvar je objavil dvanajst samostojnih pesniških zbirk za odrasle in štiri knjige za mladino, leta 2007 je izbor njegove poezije in razmišljanj o pesništvu izšel tudi v reprezentativni zbirki Kondor.

Med drugim je za svoje literarno delo že prejel nagrado Prešernovega sklada, Kajuhovo nagrado in Glazerjevo listino, njegove pesmi pa so uvrščene v številne slovenske in tujejezične antologije ter šolska berila.

Obsežno je tudi njegovo publicistično in uredniško delo. Z Mariborsko knjigo, ki je bila leta 2012, ko je Maribor nosil naziv Evropske prestolnice kulture, prevedena tudi v angleščino, je zbral literarne odlomke in pričevanja različnih avtorjev o zgodovini in značaju mesta, spremna beseda z naslovom Mesto spodrezanih korenin pa v širši strokovni javnosti velja za tehtno zgodovinsko-sociološko študijo o identiteti Maribora.

Dr. Marija Švajncer, izredno aktivna na področju filozofije, poezije in literarnih recenzij, je dobitnica Glazerjeve listine za znanstveno monografijo Vpogled v azijsko duhovnost. Gre za sistematični in celostni prikaz raznovrstnih smeri azijskih verstev, dragocenost študije pa je tudi vsebinsko-teoretična, saj avtorica zmore odmik od evropocentrističnega gledanja na duhovnost.

Dramatik in pesnik Rok Vilčnik bo prejel listino za zbirko dram Ameriška trilogija, v katero sta ob z Grumovo nagrado nagrajeni igri Smeti na Luni še analitični triler Serum resnice ter melodrama Učinek kobilice. To so tri žanrsko, vsebinsko in slogovno različne igre, ki jim je skupno to, da »razgaljajo človekovo intimo, spregovorijo o družbenih tabujih ter s svojo tenkočutnostjo pretresejo bralca«.

Tretjo listino si bodo za znanstveno monografijo in razstavo Maribor Mesto Hiše Ljudje razdelili Zdenka Semič Rajh, Lučka Mlinarič in Žiga Oman. V tem projektu Pokrajinskega arhiva so avtorji prispevali prvo celovito predstavitev razvoja in stanja stavbnega fonda na območju znotraj nekdanjega mestnega obzidja od poznoterezijanske dobe do leta 1941, v skorajda literarnem jeziku pa je temu dodana predstavitev v njih živečih mariborskih meščanov skozi vsaj osem generacij.