Desetletje bistro(ne)umnosti

Revija Mladina je 18. junija leta 1995 kot prva med slovenskimi mediji uvedla rubriko namenjeno izjavam tedna bolj in manj znanih ljudi. Ob deseti obletnici rubrike Izjava tedna je Mladina izdala knjigo Izjave 10-letja, ki povzema deset let bistro(ne)umnosti svetovnih in domačih bolj ali manj pomembnih mož in žena.

Mladina je v desetih letih objavila približno 4000 izjav, ki so jih sprva izrekali predvsem politiki, potem pa so sledili še športniki, glasbeniki, direktorji, striptizete, policisti, duhovniki, teroristi, vedeževalci, igralci, filozofi, neznanci in drugi, pravi urednik rubrike in knjige Miha Štamcar. Knjiga Izjave 10-letja ima izjave urejene po letih na več kot 500 straneh, na koncu pa jo krasi še imenski seznam iz katerega je razvidno, da so največ bistrih misli dali od sebe Miha Brejc, Franci But, Marko Crnkovič, Janez Drnovšek, Janez Janša, Zmago Jelinčič, Milan Kučan, Mojca Mavec, Brane Oblak, Borut Pahor, Lojze Peterle, Janez Podobnik, Marjan Podobnik, Vika Potočnik, Franc Rode, Mitja Rotovnik, Dimitrij Rupel, Danilo Slivnik in Ivan Štuhec iz česar je razvidno, da slovenski duh premore veliko iskrivosti, modrosti in norosti, in ni potrebe po uvozu tovrstnih dobrih iz tujine.

Kot je to pojasnil Dimitrij Rupel v oddaji Aktualno na TVS aprila leta 2002: »Slovenija je komplicirana dežela in tudi sami je včasih ne razumemo.« Urednik knjige Štamcar pa obljublja, da bo bralcem Izjav 10-letja Slovenija nedvomno bolj razumljiva.

Na Mladini so se odločili, da bodo med izjavami v knjigi izbrali tudi izjavo desetletja, zato so vsaki knjigi še priložili kupon, s katerim bodo kupci izbirali najboljšo izjavo desetletja ter pet izjav, razdeljenih v kategorije (najbolj duhovita, najbolj neumna, najbolj pozitivna, najbolj smešna in najbolj žaljiva izjava), razglasili pa jih bodo na javni prireditvi spomladi leta 2006.

Tomaž Lavrič, ki je prispeval prepoznavne ilustracije k izjavam tedna se je rodil leta 1964 v Ljubljani. Študiral je slikarstvo na ljubljanski likovni akademiji, z ilustracijo, politično karikaturo in stripom pa se ukvarja poklicno. Je avtor legendarne stripovske pasice Diareja, ki je pred dvema letoma proslavila 15-letnico pojavljanja (knjiga, razstava, gledališka predstava), za svoje delo pa je bil leta 2003 nominiran za nagrado Prešernovega sklada.