Likovna prestolnica Evropske prestolnice kulture

Evropska prestolnica kulture 2012 ima sedaj tudi svojo likovno prestolnico – med šestimi partnerskimi mesti s projektom Art Stays ta naslov nedvomno pripada Ptuju, – ki se trenutno lahko ponaša ne samo s tradicionalnim nazivom mesto - muzej, temveč tudi mesto - galerija.

Če se Maribor še vedno vrti v začaranih krogih velikopoteznega načrtovanja nove galerije, ki postaja vse bolj iluzoren projekt, so na Ptuju formo nadomestili z vsebino. Pravzaprav so se posvetili tudi formi, če smo še lani iskali razpršene mikrolokacije po vsem mestu, je letošnji festival umetnosti umeščen v povsem spodobne interierje, ki so jih organizatorji preprosto najeli in adaptirali kot začasna in morda tudi trajna razstavišča.

Pravzaprav bi lahko ptujski festival umetnosti poimenovali kar mini beneški bienale, saj imajo letos paviljone, v njih pa razstavljajo dela umetniki iz vseh celin, vključno z Antarktiko. Res gre za sorazmerno skromen izbor, vendar zgolj v smislu kvantitete, kvaliteta je na zelo solidnem nivoju, mož, ki je odgovoren in zaslužen za pravi razcvet ptujske galerijske ekspanzije pa je Jernej Forbici. Razpet med Benetke, kjer je študiral slikarstvo in se pred petimi leti predstavil tudi na bienalu in s samostojno retrospektivo na akdemiji likovnih umetnosti, Vicenzo ter rodni Ptuj, je navezal številne stike s tujimi umetniki in galeristi, rezultat pa je med drugim tudi velikopoteznost pri projektu Art Stays, saj uspe številne sicer težko dosegljive avtorje na festival pripeljati z relativno skromnim proračunom.

Nebesne lestve Yoko Ono

Tako so se v zadnjem desetletju na Ptuju že predstavili denimo Leo Ferdinand Demetz, Elisa Rossi, Kensuke Koike, Angelo Volpe, Igor Molin, Raphael Di Luzio, Florian Langemaack... In tudi letos ne manjka nekaterih zvenečih imen, Yoko Ono pa je nedvomno najbolj poznana širšemu krogu. Sicer bi težko rekli, da je Ono res izjemna umetnica, verjetno brez njenega partnerstva z Johnom Lennonom nikoli ne bi dosegla takšnega renomeja, vendar če nič drugega je bila med pionirji ustvarjanja novih relacij med popularno glasbo in umetniško avantgardo, med zgodnejšimi konceptualisti ter predvsem ena od osrednjih avtorjev gibanja Fluxus, ki letos praznuje pol stoletja od ustanovitve, to pa so dovolj pomembne reference, da se ime Yoko Ono lepo bere na ptujskih plakatih.

Še posebej ker se predstavlja s svojimi Nebeškimi lestvami, projektom, ki je tesno povezan z Lennonom in je v zadnjih letih tudi njeno najbolj eksponirano delo. Zamisel sega tja v leto 1968, po Lennonovi smrti pa je Ono postavitev lestev interpretirala tudi kot pomoč v atentatu umorjenemu pop glasbeniku pri njegovi poti v nebesa. Pomaga pa lahko tudi nam, predvsem pri opazovanju neba, zato so obiskovalci naprošeni naj seboj prinesejo daljnoglede, če so lestve postavljene v zaprtem prostoru, kot je to tudi na Ptuju, pa je potrebno opazovati nebo pač pred galerijo. Napotke bi lahko dobili tudi od umetnice same, vendar je v zadnjem trenutku obisk odpovedala, saj je menda njen urnik tako natrpan, da je zasedena že za eno leto vnaprej.

Renomirani in mladi avtorji

Kakorkoli že, ob izjemnem številu umetnikov iz Evrope, Afrike, Azije, Avstralije, Severne in Južne Amerike ter – kot že rečeno – tudi iz Antarktike, Yoko Ono nikakor ni osrednji magnet. Ker je koncept zaokrožen in obvadljiv, je ptujski Art Stays tudi med redkimi umetniškimi festivali, kjer si je mogoče dela ogledati počasi in s koncentracijo, prav nobene potrebe ni po hitenju, ki številne tovrstne projekte spreminja v hektični ritual, ko šteje zgolj izpolnitev obveznosti obiska renomiranega dogodka. Iz Afrike je denimo razstavljenih le peščica del manjših formatov, pa vendarle so med njimi tudi denimo dela Ester Mahlangu, ene osrednjih sodobnih afriških umetnic, ki si je svetovno slavo pridobila pred dvema desetletjema, ko je avto BMW 525i poslikala v tipičnih motivih plemena Ndembele, sodelovala pa je tudi s tako slovečimi imeni kot so Andy Warhol, David Hockney in Frank Stella.

Podobno velja za ostale paviljone, povsod je mogoče naleteti na znanega umetnika, vendar vsaj toliko šteje tudi množica mlajših avtorjev, pri katerih je obiskovalec večinoma neobremenjen s čari in tudi hipotekami slavnih vizualnih zvezdnikov, saj to pogosto predstavlja prej oviro kot pa vzpodbudo pri recepciji. Ob tem je mogoče dobiti vpogled v umetnost celin, ki so pri nas le redko predstavljene, še zlasti to velja za Afriko in Azijo, pa četudi je slednja v zadnjem obdobju postala prava velesila tako na področje produkcije umetnosti kot tudi trženja in kolekcionarstva. Slogan festivala je »Display«, ki ima več pomenov, ti pa segajo od klasične razstave ali prostora pa vse do računalniškega zaslona, vendar je koda projekta odprta, kar pomeni nenavaden spoj globalizirane univerzalne vizualne kulture ter lokalnih specifik, ki so se kljub naraščajoči uniformiranosti uspela ohraniti.

Ostriženi kurent

In tukaj je še celotna arheološka, arhitekturna, umetniška in etnološka dediščina Ptuja ter nekaj majhnih biserov, kot je denimo multimedijska instalacija Stanke Vauda Benčevič v DomuKULTure Muzikafe, ki se je posvetila ptujski etnološki ikoni kurentu. Njegov pomen je po njenem mnenju razvrednoten tako s strani religije kot tudi komercializacije, ki nam onemogoča stik z naravo, z zemljo, ko nam ni več potrebno samim skrbeti za sadove in hrano, temveč se prepuščamo obilju nakupovalnih centrov, kjer ni razlike med pomladjo, poletjem, jesenjo in zimo. Zato se je je v projektu Očiščevanje kurenta odločila kurenta »ostriči, mu skrajšati dlako, mu vzeti moč in mu morda s tem pomagati, da se bo zazrl vase in se ponovno zavedel svoje prave vrednosti in poslanstva«, koncept z kosmi volnene preje zatrpanega labirinta pa sodi med bolj domišljene in subtilne ambientalne postavitve kot smo jih sicer v tem polju umetnosti navajeni.

Sto petdeset obiskovalcev, ki si dnevno ogleda festival Art Stays, se morda ne sliši posebej impresivno, vendar je to za Ptuj izredno visoka številka. Upajmo torej, da bo naziv festivala umetnosti na Ptuju razumljen dobesedno, torej da bo umetnost ostala v vsaj približno podobnih gabaritih tudi ko se bo iztekel projekt Evropske prestolnice kulture 2012.