Tiskane izdaje
Pred kratkim je ugledni britanski filmski časopis Sight & Sound objavil rezultate tradicionalne ankete o najboljšem filmu vseh časov. Preden so se polegle razprave o presenetljivem razpletu, je časopis objavil še, kako je kdo glasoval. Med anketiranci je posebej presenetil tudi Slavoj Žižek.
Časopis Sight & Sound Britanskega filmskega inštituta vsakih deset let anketira filmske poznavalce – kritike, akademike, distributerje, scenariste, režiserje – in po preštetih glasovih sestavi lestvico. Letošnji razplet je bil presenetljiv, skorajda senzacionalen, saj je Vrtoglavica (1958) Alfreda Hitchcocka po petdesetih letih s prvega mesta spodrinila Državljana Kana (1941) Orsona Wellsa. Pred desetimi leti, ko so zadnjič naredili anketo, je Vrtoglavica zaostajala za Državljanom Kanom za pet glasov, medtem ko ga je letos prehitela za 34 glasov. Letos je bilo v konkurenci kar 2045 filmov. Lestvica tega časopisa ni zgolj ena od mnogih, temveč ima največjo težo.
Razprave
Sledile so razprave o tem, zakaj je nastala sprememba na vrhu lestvice, sploh zato, ker se nanj ni povzpel Hitchcockov najboljši film. Po eni od teorij je Vrtoglavica bližje današnjemu kulturnemu ozračju glede na moškocentrični svet Državljana Kana. Tako naj bi bila močan glavni ženski lik in osredotočenje na moško obsedenost z ženskim telesom v Vrtoglavici bližja današnji percepciji sveta.
Drugi razlagajo, da je moralo priti do spremembe, ker je za filmsko industrijo slabo, če predolgo prevladuje en film, za povrh pa preveč hvaljeno delo lahko izzove odpor. K temu je najbrž vsaj nekaj prispevalo tudi to, da danes nekateri težko sprejemajo črno-bele filme, Vrtoglavica pa je v nasprotju z Državljanom Kanom barvni film.
Še najbolj verjetna je razlaga, da je spremembo sprožilo večje število anketiranih ljudi v primerjavi s prejšnjimi anketami. Medtem ko je leta 2002 glasovalo 146 poznavalcev filma, jih je letos 846 iz 73 držav. Pred desetimi leti je Državljana Kana na prvo mesto uvrstilo 46 anketirancev, Vrtoglavico 41, letos pa jih je v razširjeni anketi za prvega glasovalo 157, Vrtoglavici pa je prineslo zmago 191 glasov.
Časovna oddaljenost
Zanimiva je tudi vloga časovne oddaljenosti pri razvrstitvi. Državljan Kane se je uvrstil na prvo mesto šele leta 1962, medtem ko ga leta 1952, dobro desetletje po nastanku, še ni bilo med prvimi desetimi na seznamu. Vrtoglavica je prišla na seznam, in to na sedmo mesto, šele 24 let po nastanku. Več časa ko mine od nastanka filma, bolje lahko posamezni ocenjevalec presodi, ali gre morda za klasiko. Zato le redki na seznam uvrščajo nove filme.
Drugače pa se letošnji seznam glede na tistega pred desetimi leti ni kaj dosti spremenil. Na njem je ostalo sedem od desetih filmov, le da v drugačnem vrstnem redu. Prvič je s seznama izginila Križarka Potemkin Sergeja Ejzenštejna iz leta 1925. Edini film, ki je od leta 1952 ves čas med desetimi najboljšimi, je Pravila igre Jeana Renoirja iz leta 1939. Najmlajši film med prvimi desetimi je Kubrickov 2001: Odiseja v vesolju iz leta 1968.
Kako je glasoval filozof
Poleg filmov se veliko razpravlja tudi o tem, kako se spreminja okus glasovalcev. Anketiranci iz vsega sveta, letos jih je bilo štirinajst iz Slovenije, glasujejo tako, da vsak sestavi svoj seznam desetih najboljših filmov in vsaka od teh uvrstitev prinese filmu po en glas. Letos je na tujih portalih za živahno razpravo poskrbela izbira Slavoja Žižka. Tudi on je na seznam uvrstil veliko starih filmov, najstarejši med njimi je Mi, živi (Noi vivi) iz leta 1942 italijanskega režiserja Goffreda Alessandrinija po istoimenskem naslovu romana ameriške pisateljice Ayn Rand. Pri mnogih vzbuja presenečenje to, da je Žižek med deset najboljših filmov vseh časov uvrstil Moje pesmi, moje sanje Roberta Wisa iz leta 1965. Saj, komu pa ta film ni bil všeč, Žižkova izbira kaže, kot nekateri komentirajo, da je filozof romantični človek.
Nemalo začudenja, celo zgroženosti, pa je požel z izbiro Hitmana režiserja Xavierja Gensa iz leta 2007. Film je posnet po računalniški igrici, v kateri je glavni junak filma Agent 47, genetsko ustvarjeni elitni ubijalec. Tudi v tem na splošno ne ravno cenjenem akcijskem trilerju je nekaj romantike. V morilcu, vzgojenem za ubijanje negativcev, se nepričakovano prebudijo čustva do skrivnostnega dekleta.
In kako je Žižek komentiral svoj izbor? »Tokrat sem se odločil za čisto norost: na seznamu so sama 'pregrešna zadovoljstva': od dveh ekranizacij pisateljice Ayn Rand do popolne nacistične melodrame, od največje polomije Davida Lyncha do vrhunca kičastega muzikala, od nizkoproračunskega hollywoodskega akcijskega trilerja do kitajskega visokoproračunskega zgodovinskega spektakla in še napol pozabljenih vesternov in dveh obrobnih filmov noir. To je tisto, v čemer res uživam – nobenih kompromisov pri visoki kakovosti ali dobrem okusu.« Da ima slavni filozof za filme poseben okus, priča tudi to, da je na njegovem seznamu desetih najboljših filmov vseh časov sedem takih, ki so dobili le njegov glas.
Kako je glasoval Žižek, lahko pogledate tukaj.
Živi režiserji
Časopis Sight & Sound je posebej razvrstil še deset filmov živih režiserjev. Na prvem mestu je Do zadnjega diha Jean-Luca Godarda, njegov Prezir je prav tako pri vrhu seznama. Sicer je po številu glasov najpomembnejši živi režiser Francis Ford Coppola, ki ima na lestvici kar tri filme: Apokalipso zdaj in prva dva Botra.
