Tiskane izdaje
Njeno prepletanje ljudskih motivov s sodobnejšimi glasbenimi prijemi je sprožilo cel val podobnih skupin, ki so, načrtno ali tudi ne, v mlajših generacijah obudile zanimanje za slovensko ljudsko glasbo. To pa je veliko. Člani skupine Katalena so deseti rojstni dan praznovali zasebno, vendar brez torte presenečenja ni šlo. Dobili so jo po koncertu, ki so ga nedavno odigrali na mariborskem Lentu. Spekla jim jo je Doda, lastnica in šefinja mariborskega KGB, kamor se Katalena vedno rada vrača.
Te dni je minilo desetletje, odkar so se člani skupine srečali v Črmošnjicah na delavnici o ljudski glasbi. Kitarist, mandolinist in pevec skupine Boštjan Narat pravi, da je bilo to deset precej hitrih let. »Precej hitro so minila, zgodilo se je veliko zelo zanimivih stvari. Vsebinsko so bila bogata in pestra.«
Kataleno poleg Narata sestavljajo še Vesna Zornik, vokal, Polona Janežič, klaviature, spremljevalni vokal, Boštjan Gombač, klarinet, flavte, tolkala, spremljevalni vokal, Tibor Mihelič Syed, bas kitara, spremljevalni vokal, in Robert Rebolj, bobni, tolkala. Vsi so močne glasbene osebnosti in vsak od njih ima najmanj še en prav tako stalen in resen glasbeni projekt – od samostojnega dela do igranja v različnih zasedbah. Njihove druge glasbene dejavnosti so precej različne in v nekaterih primerih močno oddaljene od tega dela.
Takšna angažiranost lahko zaplete sodelovanje v skupini, vendar, pravi Narat, se to pri njih ni zgodilo. »Očitno imamo dovolj sreče in verjetno tudi nekaj modrosti, da nam uspe svoje različnosti in potenciale združiti v skupni točki. Kar se naučimo pri drugih projektih, se lahko zlije v neko novo celoto v Kataleni. Kakor bi dejal naš prijatelj Nino DeGleria – saj nismo poročeni. Glasbena promiskuiteta je zelo pozitivna in produktivna, kajti iz nje nastane dodana vrednost.«
Skupina Katalena je ubrala zelo avtorski pristop k igranju slovenske ljudske glasbe, ki ni bil vedno sprejet z naklonjenostjo. Včasih tudi pri stroki oziroma nekaterih etnomuzikologih ne. »Ti očitki so bili precej redki. Če razumejo naše delovanje zgolj kot željo, da bi slovensko ljudsko glasbo približali poslušalcem, precej poenostavljajo naše početje. V resnici želimo na osnovi ljudske glasbe ustvarjati novo glasbo. Vse, kar smo doslej naredili, je katalenska glasba.« Gotovo pa je skupina pri mlajši generaciji povečala zanimanje za slovensko glasbeno izročilo, obenem bi lahko v njej videli začetnico nekega vala, iz katerega je izšla četica skupin in glasbenikov, ki za svoje izhodišče jemljejo ljudsko glasbo. »Mogoče je bilo res tako, a jaz o tem težko sodim. Gotovo tega nismo načrtovali. Če je naše početje spodbudilo druge glasbenike, v tem ne vidim nič slabega. Prostora je dovolj za vse. Pomembna je kakovost,« je prepričan Narat.
Sodelovali so tudi s Svetlano Makarovič pri uglasbitvi njene različice zgodbe o Kati Kataleni. »Za nas in zame osebno je bila to velika čast. Svetlano zelo spoštujem, saj je ena najpomembnejših in najbolj dejavnih ustvarjalk, kar ji imamo. Sodelovanje je bilo zelo prijetno in nestresno, ker je, se mi zdi, že od začetka obstajala zelo podobna želja in vizija tega, kar naj bi naredili skupaj. Še posebno nas je združila ljubezen do ljudskih balad. Naše ime je povezano z balado Smrt roparjeve žene, ki smo jo tudi skupaj izvedli na odru,« razlaga Narat.
Tudi na novem albumu Noč čarovnic, petem po vrsti, ki je nedavno izšel, so nadaljevali sodelovanje. Na njem je prvič slišati manj ljudske in več avtorske glasbe. Zato smo Narata vprašali, ali je to nova smer razvoja glasbe skupine Katalena. »Bomo videli. Težko rečem, kaj bomo počeli naprej. Delamo ploščo za ploščo... Šele takrat, ko v nas dozori celostna ideja, se lotimo priprave novega albuma. Meni se Noč čarovnic ne zdi tako bistveno drugačna od prejšnjih albumov. Mogoče se zdaj pogosteje podpisujemo kot avtorji, še vedno pa je v naši glasbi veliko ljudskih motivov. Vse pesmi, vsa poezija, ki smo jo uglasbili, je povezana z ljudsko motiviko, z ljudsko ritmiko. Tudi tiste pesmi, ki smo jih napisali sami, se zelo navdihujejo pri ljudskih motivih, pri značilnostih ljudskega pesništva. Katalena bo vedno tako ali drugače vezana na slovensko ljudsko izročilo.«
Njihova glasba ne sodi na vsako vaško veselico, zato nas je zanimalo, ali imajo dovolj nastopov, da pesmi v živi izvedbi svobodno zadihajo. Narat pravi, da jih imajo, seveda pa bi jih lahko bilo več. »Pomembno se mi zdi, da v vseh teh desetih letih ni bilo niti enega daljšega obdobja, ko ne bi nastopali. Zdaj, po izidu albuma, je zelo aktivno obdobje. Za skupino je vedno dobro, da redno nastopa.«
Deseti rojstni dan Katalene so proslavili povsem zasebno, tako kot proslavijo rojstni dan vsakega člana. Vedno se najprej dobijo v ljubljanski gostilni Pri Mraku, saj so se 1. julija 2001 tam sestali in se nato odpeljali v Belo krajino. »Tako smo se tudi tokrat najprej dobili na šampanjcu pri Mraku, nato pa šli naprej za nosom. Bilo je nekaj idej, da bi obletnico zaznamovali bolj obširno in javno, a bolj ko smo o tem razmišljali, bolj se nam je zdelo, da je to predvsem naš praznik,« pravi Boštjan Narat.
Iz NeDela
