Igor Leonardi - slikanje zvočnih pejsažev

Slovenski glasbeni multipraktik je v ljubljanski Drami pripravil izjemen avtorski večer.

Objavljeno
26. januar 2015 12.42
Leonardi
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Igor Leonardi je sicer kitarist, ne brani pa se igranja na še tako nenavadne inštrumente, katere je mnoge nabral med svojimi potovanji po Indiji, Afriki in Združenih državah Amerike. Na teh potovanjih je nabiral tudi glasbene izkušnje in se snidel z različnimi glasbeniki in z njimi tudi igral. Rezultat teh vtisov je album avtorske glasbe Sangeeta. To pa je tudi bilo glasbeno izhodišče sinočnjega koncerta, ki ga je Leonardi z gosti pripravil in ga naslovil Sangeeta 2. Glasbeni večer je bil tudi poklon ob osemdesetletnici prvaka Drame Borisa Juha.

Igor Leonardi je pripravil glasbeno potovanje po elementih, kot so voda, morje, sonce, gozd in vesolje, kar je vizulaiziral Samo Lapajne z video projekcijami na odru. Video projekcije so tudi v veliki meri nosile vizualno pozornost, medtem ko je v uvodni skladbi Sangeeta / Drops Of Light večer vizualne glasbe napovedala pevka Ana Vipotnik. Sledilo je Leonardijevo igranje ob predposneti glasbi še na električni oud, arabsko lutnjo, ter na južnoameriške piščali, poleg kitare pa je poprijel tudi za sitar in za douss’ngoni. Za nekaj skladb pa je Leonardi sam poskrbel za video material, saj je predvajal posnetke posebnih obredov glasbe in plesa severnoameriških Indijancev na zahodni obali ZDA, ki jih je posnel, ko je kot novinar in glasbenik tam živel in delal celo desetletje.

Svojo zelo meditativno inštrumentlano glasbo je Leonardiju na trenutke pomagala izvesti še manjša zasedba glasbenikov Nino de Gleria, baskitara; Enos Kugler, bobni, in Lazaro Amed Hierrezuelo, tolkala, glas. Slednji je dodal glasbi še avtentičen latinoameriški vokal. Leonardi je z gosti raje nizal zvočne podobe in podal cinematoskopsko podobo glasbe, kot pa da bi izvedel klasičen koncert s skladbami, ki imajo napoved, začetek in koncet, čemur pa sledi ploskanje. Sinoči je bilo ploskanje med skladbami, ki so se prelivale ena v drugo in se stopnjevale do crescenda, skorajda nespodobno. Igor Leonardi z gosti ni ponudil običajnega koncerta temveč zvočno-vizualno predstavo, v kateri so se enakovredno prelivali rock, etno in jazz vplivi, za katero je bila ljubljanska Drama idealno okolje.