Nova rock generacija: Matej Čemažar, kitarist zasedbe PostArt Ensemble

Matej Čemažar kot kitarist sodeluje v skupini PostArt Ensemble, s katero ustvarja glasbo z elementi klasike, jazza in tanga. So akustična zasedba, ki se igra z različnimi ritmi, melodijami in harmonijami.

Njihova glasba nastaja pod taktirko ustvarjalne vodje Jelene Soro, izvajajo pa jo na perkusije, kontrabas, kitaro, oboo in saksofon. Imeli so tudi harmoniko, trenutno iščejo violinistko. Čemažarju ustreza predvsem kreativna raven skupine, ki mu omogoča izražanje in učenje. Pravi, da težko najdeš ekipo, s katero se razumeš v ustvarjalnem in osebnostnem smislu. Posebna izkušnja za kitarista je bil koncert, ki so ga odigrali na ljubljanskih ulicah. Za nastop, kakršnega si je že dolgo želel, so se odločili spontano. Ozračje je bilo sproščeno in polno improvizacije, tako kot je njihova glasba. Ljudje so jih dobro sprejeli, se ustavljali in zaplesali.

Čemažar je odraščal v glasbeni družini. »Spominjam se, kako sta starša odhajala skozi vrata, čez eno uro pa sta bila na televiziji.« To je na njem pustilo vtis, rodila se je želja po glasbeni poti. V glasbeni šoli je začel s klavirjem, vendar se v tem ni našel. »Učil sem se le skladbe, ki so mi bile všeč, tiste, ki mi niso bile blizu, pa sem izpuščal.« Po štirih letih je odnehal. Pomislil je celo, da morda glasba ni zanj, vendar se je izkazalo, da mu samo način dela ni ustrezal. Prelomen je bil trenutek, ko je začel obiskovati zasebne ure kitare. »Želel sem igrati le toliko, da bi znal nekaj komadov za žure. Vendar me je inštrument takoj pritegnil, saj mi je učitelj predstavil glasbo kot igro.« Igral se je z akordi in spoznaval glasbilo. »S kitaro sem se igral in vsak komad odigral po svoje. Nikoli se nisem mogel naučiti točno tako, kot bi se moral, saj sem poskušal in dodajal lastne elemente. Vedno sem improviziral.« Po letu igranja je spoznal glasbo kitarskega virtuoza Joeja Satrianija in kupil njegov model kitare. »Pravzaprav sem ga spoznal prek kitare, saj se mi je res prilegala v roko. Za nakup sem zapravil veliko več, kot sem sprva načrtoval,« pove v smehu.

Poleg Satrianija je prišel še en legendaren mojster kitare, Steve Vai, velik vtis nanj so naredili tudi blues rock kitaristi. V zadnjem času je glasbeno izjemnost našel v kitarskih trikih Jeffa Becka. »Privlači me tisto, kar je unikatno in novo.«

Prva leta Čemažar ni igral v skupinah, potem pa se je počasi opogumil in od takrat sodeloval v številnih. Ugotovil je, da je njegova zvrst pop rock. Tudi blues, funk, jazz, vendar vse znotraj popa.

Po punkovskih začetkih je igral v pop rock skupini, zatem v različnih hard rock zasedbah, ukvarjal se je s priredbami, jazzom, fusionom in drugim. »Nočem biti opredeljen. Ne igram le ene zvrsti, vesel sem, da lahko pridobivam glasbeno širino.«

Glasba v njegovem življenju igra pomembno vlogo, saj si ga brez kitare ne predstavlja. »Po službi ne grem na pivo, ampak domov igrat. To je moj ventil in sprostitev. Ponuja mi dogodivščine in nova poznanstva. Glasba je moja ljubica.«