Tiskane izdaje
Na 92. salzburškem poletnem festivalu je glavna novost novo vodstvo z Alexandrom Pereiro na čelu. Letos je na festival uvrstil dve priljubljeni in desetletja odsotni operi: Carmen in La Bohème, a nov koncept, za katerega je dobil tudi precej več denarja, se bo bržkone bolj pokazal prihodnje leto.
V ospredju naj bi bil glasbeni čudež mlade glasbene generacije v Venezueli, s čimer naj bi Salzburg Evropo opozoril, da je treba mlade znova navdušiti za klasično glasbo, še posebej v kontekstu bogate evropske glasbene zgodovine. Mladi so pripravljeni delati, če je zanje organizacijsko, vsebinsko in programsko-izvedbeno dobro poskrbljeno.
Pereirove obljube
Že letošnji Pereirov moto je, da je treba stvari zastaviti bolj širokopotezno kot doslej. Ta širokopoteznost pa se med drugim kaže v njegovi zahtevi po večjih sredstvih. Pereira je namreč festival prevzel po več programsko neizdelanih letih.
Po svetovno odmevnem Karajanovem času in za marsikoga »konfliktnem«, toda v resnici programsko odličnem desetletnem Mortierjevem obdobju se je od leta 2001 zamenjalo več intendantov. Petru Ruzicki je sledil Jürgen Flimm, lani pa je festival potekal pod vodstvom začasnega intendanta Markusa Hinterhäuserja.
Hitre menjave naj bi se končale s Pereiro, ki je vztrajnost že dokazal kot vodja Züriške opere. Vztrajnost, združena z ugledom finančnega genija, je pripomogla k temu, da je razvpiti salzburški kuratorij odobril povečanje proračuna letošnjega festivala na rekordnih 57 milijonov evrov (lani od 45 do 46 milijonov).
Vendar pa se Pereira ni zadovoljil s tem. Kulturni menedžer, o katerem mediji pišejo, da sega po zvezdah in da bo zadovoljen šele, ko bo najpomembnejši avstrijski kulturni festival postal svetovni dogodek, je namreč tik pred začetkom poletne sezone poskrbel za »pošteno gledališko grmenje« v Salzburgu. Še preden se je začela njegova prva, že tako dražja in daljša sezona, je namreč za prihodnje leto zahteval še večji proračun.
Po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA je namreč sredi junija zagrozil z odstopom, če za festival leta 2013 ne bo na voljo 64 milijonov evrov. Potem je grožnjo umaknil, saj sta se intendant Pereira in festivalski kuratorij zedinila glede proračuna. Vsekakor pa je Pereira že letos dosegel ogromno.
Vrhunci pred nami
V Ljubljani je precej drugače. Darko Brlek, direktor Ljubljana festivala, se je moral posloviti od lanskih 2,5 milijona evrov in se zadovoljiti le z dvema milijonoma, zaradi česar smo med drugim izgubili že skoraj dogovorjeni koncert milanske Scale, zbora in orkestra z najboljšimi solisti pod dirigentskim vodstvom Daniela Barenboima. Izvedli bi Verdijev Requiem. Festival za ta koncert ni imel štiristo tisoč evrov.
V Salzburgu kot enega od vrhuncev napovedujejo novo produkcijo Mozartove opere Čarobna piščal pod vodstvom dirigenta Nikolausa Harnoncourta, izpostavili pa so tudi Puccinijevo opero La Bohème z Ano Netrebko v vlogi Mimi, Bizetovo Carmen z Magdaleno Koženo v naslovni vlogi in Ariadno na Naksosu Richarda Straussa.
V ciklu Dunajski filharmoniki je kot prvi nastopil osetijski dirigent Valerij Gergijev, ki bo kasneje dirigiral še Londonskemu simfoničnemu orkestru. Vodja gledališkega dela festivala režiser in igralec Sven-Eric Bechtolf letos stavi na velika imena. Priznana nemška režiserka Andrea Breth se je lotila Kleistovega Princa Homburškega, britanska igralka, režiserka in producentka Irina Brook pa Peera Gynta Henrika Ibsena.
