»Kurta Rosenwinkla sem spoznal, ko je bil še najstnik in že takrat je dobro igral kitaro. Spremljal sem ga vsa ta leta in pomislil sem, da bi bilo zabavno igrati skupaj z njim,« je pred koncertom, s katerim se danes zaključuje 53. Jazz festival Ljubljana, povedal John Scofield, ki je ob tokratnem že četrtem obisku festivala nastopil z omenjenim mlajšim kolegom v zasedbi Hollowbody Band in skoraj dvournem koncertu zadovoljil Križanke, ki so se napolnile šele zadnji dan festivala.
Ena glavnih zanimivosti festivala je bila tudi Neneh Cherry, raperka in pevka, ki je zaslovela v zlati dobi MTV v devetdesetih. Tokrat se je predstavila v drugačni luči, v eksperimetalni švedsko-norveški zasedbi, ki praznuje delo njenega očima Dona Cherryja. Od zamaknjenih jazzovskih skladb se je igranje tria in njeno repetitivno popevanje razraslo v ozračje parajoč, jezen glasbeni volumen, ki je bruhal v avditorij in popolnoma očaral nekatere, medtem ko so se drugi pred njim zatekli v predverje.
Zadnji večer se je začel v znamenju trobente, ki je rdeča nit letošnjega festivala. Svojo življenjsko zgodbo je z melodičnm arabskim melosom, ki ga je zaostroval s pravimi rockovskimi zaključki, je na odru izpovedal libanonski trobentač Ibrahim Maalouf, ki je publiko tudi pevsko ogrel.
Večer prej je s svojim nezamenljivim vokalom Križanke razorožila še ena zvezda jazza, Dee Dee Bridgewater, ki je z nalezljivo pozitivnostjo interpretirala izvirno predrugačene jazzovske standarde.
Na odru v Klubu Cankarjevega doma so se v preteklih treh dneh zvrstili različni izvajalci od enega naprednejših trobentačev mlajše generacije Petra Evansa do free jazzista stare šole Joea McPheeja. Njihovo raznovrstno ustvarjalnost smo lahko spoznali s predstavitvami njihove glasbe v kombiniranih zasedbah. Da s svojo inovativnostjo v glasbenem raziskovanju za svojimi tujimi kolegi prav nič ne zaostajajo, so dokazali tudi mladi domači jazzisti Jure Pukl, Kaja Draksler in skupina Žiga Murko 13, ki so vsak po svoje občinstvu razkrili svoje glasbeno razmišljanje.