Tiskane izdaje
_1024.jpg)
Literarna javnost se je dolgih sedem desetletij spraševala, komu je Federico García
Lorca proti koncu svojega življenja pisal strastne verze v Sonetih temne ljubezni
(Sonetos del amor oscuro, 1936) in zakaj ni pravočasno pobegnil pred Francovimi četami. Odgovor na obe vprašanji se je skrival v škatlici, ki jo je dolgo skrbno čuval španski kritik in novinar Juan Ramírez de Lucas in jo šele tik pred smrtjo leta 2010 predal svoji sestri. V njej so poleg posušenega oranžnega cveta iz Granade našli tudi nikoli neobjavljeno Lorcovo pesem in Ramírez de Lucasov lastni dnevnik.
Iz dnevnika je razvidno, da sta 38-letni García Lorca in takrat zelo mlad, vsega 19-letni Ramírez de Lucas leta 1936 nameravala skupaj odpotovati v Mehiko, kjer naj bi mlajši od dvojice študiral javno upravo in dramaturgijo. Za Lorco je bil pobeg iz domovine skorajda nujen, saj se je že pripravljala španska državljanska vojna in kot razvpitemu levičarju se mu pod Francovo vladavino ne bi pisalo nič dobrega. Vendar se je zadeva zapletla, Ramírez de Lucas je bil premlad in ni mogel odpotovati brez dovoljenja strašev. Odšel je v rodno mesto Albacete, da bi se pogovoril z njimi in jih zaprosil za dovoljenje. Ni ga dobil, saj je bila Ramírezova konzervativna družina zgrožena nad sinovo napovedjo, da bo potoval z levičarskim pesnikom. Lorca pa je, medtem ko je čakal svojega ljubimca, odšel v Granado, kjer ga je zalotila vojna vihra. Poiskal si je zatočišče v hiši svojih prijateljev, družine Rosales, a so ga Francove sile odkrile in ga avgusta leta 1936 odpeljale do bližnjega hriba ter ga skupaj z dvema anahistoma in nekim učiteljem usmrtile. Zakopali so ga v neoznačen grob, zato njegovih posmrtnih ostankov niso nikoli odkrili.
Tudi pesem, ki je bila shranjena v škatli, je zgovorna. Nastala je maja 1935, zapisana je na hrbtno stran računa za akademijo Orad v Madridu, kjer je Ramírez de Lucas študiral, govori pa o pesnikovi strasti do svetlolasega mladeniča. Pregledal jo je grafolog ter potrdil, da jo je res napisal Lorca. Ker je maja 1935 Lorca pisal tudi svoje slavne Sonete temne ljubezni, je najbolj verjetno, da je vanje prelival svojo ljubezen do Ramírez de Lucasa in ne do nogometnega igralca Rafaela Rodrígeza, kot je veljalo do sedaj. Tudi pesnika Luis Rosales in Antonio Hernandez, ki sta poznala gejevski par, sta že pred časom potrdila, da so soneti posvečeni Ramírez de Lucasu in da Lorca ni pravočasno pobegnil v Mehiko, ker je čakal svojega ljubimca. Enako meni Miguel Caballero, avtor študije o zadnjih Lorcovih dneh.
Znano je tudi pismo, ki ga je García Lorca napisal svojemu obupanemu ljubimcu. V njem mu svetuje, da naj bo potrpežljiv ter naj ne prekine stikov s svojo družino. »Lahko računaš name, sem tvoj najboljši prijatelj. Prosim bodi diplomatski in ne dovoli, da te odpihne reka usode,« navaja Lorco španski časopis El País.
Ramírez se je kasneje kot prostovoljec pridružil Hitlerjevim silam v boju proti Rusom. To je storil zato, da bi popravil svoj levičarski renome. Sicer bi kot gej, Lorcov ljubimec in levičar težko preživel v Francovi Španiji. Radovednim Lorcovim biografom ni odgovarjal na vprašanja, o svojem odnosu s slavnim pesnikom pa je molčal.
