Knjižni kvintet Nove Evrope

Ljubljana - Pri Cankarjevi založbi so pred desetletjem zasnovali zbirko Nova Evropa, v kateri najdejo svoje mesto novi evropski avtorji. Nekateri med njimi so v tem času že postali Moderni klasiki, ali bodo v tej eminentni zbirki založbe svoje naslednje delo izdali tudi češki avtor Jachym Topol, galicijski pisatelj Manuel Rivas ali makedonska literatka Lidija Dimkovska, je težko napovedati, toda kot je na današnji novinarski konferenci dejal urednik Zdravko Duša, jim dobro kaže. Nenazadnje je "moderni klasik" že postal Viktor Pelevin, ki se v tokratnem paketu Nove Evrope predstavlja z Življenjem žuželk.

Skrita kamera

Lidija Dimkovska, ki že nekaj let živi v Sloveniji, je bila bralcem doslej poznana kot avtorica štirih pesniških zbirk, toda, kot je dejala, ji je pisanje romana Skrita kamera predstavljajo velik izziv, saj ji je daljša forma ponudila več prostora za zgodbo, za razvoj likov. Pisateljica je še dodala, da se zgodba velikokrat naslanja na resnične dogodke, ki jih je opisovala zelo sproščeno, oddaljena od Makedonije. Ker je roman nastal v Sloveniji, roman ne pripada le makedonski literaturi, temveč tudi slovenski, ali, tako Dimkovska, Novi Evropi.

Prevajalec Aleš Mustar je zgodbo romana opisal kot preplet usod treh umetnikov, "pipadnikov dežel tretjega sveta", makedonske pisateljice, albanske fotografinje in pakistanskega glasbenika, ki si delijo stanovanje za umetnike na Dunaju. Bralec sledi osrednji zgodbi pisateljice, ki jo opisuje v svojem A-fiktivnem dnevniku, dodatno razsežnost, drug pogled pa podaja skrita kamera v njenem nožnem palcu.

Življenje žuželk

O romanu, ki so pravzaprav med seboj povezane kratke zgodbe, Življenje žuželk Viktorja Pelevina sta spregovorila Duša in prevajalka Lijana Dejak. Pelevin, slovenskim bralcem že poznan po kratkih zgodbah Omon Ra in romanu Čapajev in Praznota, se tokrat posveča žuželkam in ljudem, med katerimi je mejo najpogosteje težko določiti. Pelevin s kafkovskim in gogoljevskim občutkom za metamorfoze opisuje ljudi-žuželke, ki naseljujejo tranzitno in posttranzitno sodobno Rusijo.

Angel

O sodobni Češki govori tudi roman Angel Jachyma Topola, ki sodi med najbolj znane češke pisatelje srednje generacije. Urednik knjige Andrej Blatnik je pojasnil, da je zgodba romana umeščena v praško četrt z imenom Angel, avtor pa popisuje vrsto nekonvecionalnežev, med katere sodi tudi sam, oziroma drugače - to je rockovska kultura v najbolj radikalnih razsežnostih.

Prevajalka zgodbe o apokaliptični češki družbi Nives Vidrih, ki ta hip že prevaja Topolov roman Sestra, je avtorjev jezik, poln slenga in izmišljenih besed, opisala kot zelo inovativnega, takšen pa mora biti tudi prevajalec, ki ima pri svojem delu, z avtorjevo privolitvijo, povsem proste roke.

Mizarjev svinčnik in Jezik Metuljev

Galicijski pisatelj Manuel Rivas se v zbirki Nova Evropa predstavlja s kar dvema knjigama. Z romanom Mizarjev svinčnik, ljubezensko zgodbo, postavljeno v čas španske državljanske vojne, in izbranimi zgodbami Jezik metuljev, ki jih je, tako kot roman, prevedla Marjeta Drobnič.

Medtem ko je Mizarjev svinčnik, ki sodi med vrhunska književna dela današnjega časa, preplet ljubezenske zgodbe in zgodovinske analize, so galicijske zgodbe v Jeziku metuljev prepredene z izvirnimi metaforami in supsenzom, ki ne popusti do konca. Po Blatnikovih napovedih naj bi Rivas prihodnjo pomlad obiskal Slovenijo, do takrat pa se lahko bralci poglabljajo v njegovo "abstraktno, spremenljivo in izmuzljivo zračno pokrajino".