Tiskane izdaje
Krakov - S poljskim pisateljem Stanisławom Lemom, ki je 27 marca 2006 umrl v 84. letu starosti v Krakovu, je literatura izgubila svetovnega klasika znanstvene fantastike. Vizije o prihodnosti tehničnega razvoja v njegovih romanih so postale prerokbe: poleti v vesolje, internet, genske raziskave in umetna inteligenca so zdaj resničnost. Raziskoval je možnosti in meje tehnike in njen vpliv na človeka. Lem, ki se je rodil v Lvovu v Ukrajini, bi bil moral po družinski tradiciji pravzaprav postati zdravnik. Pred vojno je študiral medicino. Ko sta Poljsko okupirali Nemčija in Sovjetska zveza, so univerze zaprli, Stanisław Lem pa je prikril svoj židovski rod s ponarejenimi dokumenti ter ostal živ kot avtomehanik in pripadnik v odporniškem gibanju proti Nemcem. Po vojni je končal študij in kratek čas delal kot zdravnik, a že na začetku petdesetih let postal svobodni pisatelj. Večino knjig je napisal pod komunizmom, spopadajoč se s cenzuro. Njegova Bolnišnica za preoblikovanje osem let ni smela iziti, objavljena je bila šele leta 1956. "Nikoli nisem maral totalitarizma in ideja, da je treba človeštvo osrečiti, se mi zdi prismuknjena. Poskušal sem pokazati absurdnost." Napisal je več kakor 70 romanov, nekatere od njih so prevedli v 41 jezikov in izšli v skupni nakladi 27 milijonov izvodov. Po najslavnejšem med njimi Solaris (1961) je Andrej Tarkovski leta 1971 posnel film, leta 2002 pa še Steven Soderbergh z Georgeom Clooneyjem v glavni vlogi.
Četudi v zgornjih Lemovih delih prevladuje optimistična vera v človeške zmožnosti, je pozneje gledal na napredek s skepso. “Nikoli nisem predvidel, da bi znanost lahko bila popolnoma podrejena trgovini,” je grmel. “Večina učenjakov zdaj ne dela več iz občutka poslanstva, temveč zato, da bi dobili Nobelovo nagrado. Najbolje plačane so raziskave novih vrst orožja. Ljudje so grozni in prihodnost je pusta,” je dejal pred desetimi leti o glavnem motivu svojega literarnega dela. Razblinile so se njegove mladostne sanje o drugačnem človeštvu. “Neustavljivo plujemo proti novi jedrski vojni,” je izjavil decembra 2005. Tudi nad razmerami v domovini, nazadovanju in vplivu populistov, je zmajeval z glavo: “Če bi bil 30 let mlajši, bi zagotovo odšel iz Poljske. A kam bi šel? Povsod je neprijetno.”
