Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob izidu slovenskega prevoda knjig Vrnitev in Multituda se v Ljubljani mudi politični analitik, sociolog, filozof in pisec Antonio Negri, ki je tudi gost simpozija Demokracija multitude v-zunaj-onkraj Evrope. Negri je bil ob 16. uri slavnostni gost na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ni pa še jasno, kje bodo sobotne delavnice in neformalni pogovori – nekaterih naj bi se udeležil tudi Negri. Po besedah Andreja Kurnika, člana Političnega laboratorija, žal niso našli skupnega jezika z Mestno občino Ljubljana, da bi dogodke organizirali v prostorih opuščene tovarne Rog. MOL je namreč zahteval tako denarno varščino kot institucionalno kritje.
Ob izidu Imperija (2000), dela, ki ga je profesor z bogato osebno in poklicno zgodovino, politični analitik, sociolog, filozof, marksist, zapornik pa tudi nekdanji ideolog Rdečih brigad Antonio Negri napisal skupaj z Michaelom Hardtom, je Slavoj Žižek zapisal, da gre za »komunistični manifest našega časa, ki mu uspe prepričljivo pokazati, kako globalni kapitalizem generira nasprotja, ki ga bodo nekoč razgnala«. Delo, ki danes uživa status pravega učbenika taktik upora, opisuje novo globalno obliko suverenosti, ki je zavladala na zmehčanju ali celo ruševinah nacionalnih držav.
V slovenskem prevodu imamo sedaj tudi nadaljevanje Imperija, zopet skupno delo Negrija in Hardta, ki veljata za enega najbolj prodornih tandemov politične filozofije, Multituda – Vojna in demokracija v času imperija. Kot Imperij je tudi ta izšla pri Študentski založbi oziroma njenem Časopisu za kritiko znanosti in kot prejšnjič tudi tokrat v prevodu Političnega laboratorija. Multitudo bi lahko opisali kot pot rojevanja, oblikovanja, rasti in zorenja subjektivitet oz. subjektivnih sil, ki so nasprotne figuri dominacije kot idealnega modela imperija. Na podlagi analize zgodovine upora v 20. in na začetku 21. stoletja se avtorja tako v delu ukvarjata prav s temi subjektivitetami.
Knjigo so prevedli člani političnega laboratorija Barbara Beznec, Andrej Kurnik, Urban Suša, Ana Kralj, Leon Megušar in sodelavec Delo.si Mirsad Begić.
Če je postal Imperij vir inspiracij za nova globalna družbena gibanja, ki so skozi dogodke v Seattlu, Genovi in svetovni pohod za mir oblikovala nov tip mednarodnega načina bojev, potem v Multitudi, pravi dr. Andrej Kurnik, docent na fakulteti za družbene vede in član kolektiva Politični laboratorij, avtorja na osnovi teh izkušenj gradita politično teorijo oziroma »novo znanost demokracije multitude«. Neoliberalni globalizem postane po 11. septembru oborožen; vzpostavljati se začne režim vojne, ta pa je po Kurnikovih besedah vedno konstitutiven element politične teorije.
V Multitudi avtorja analizirata globalno vojno kot biopolitični režim, kot protivstajniško strategijo Imperija. Potencial multitude kot sile, ki želi končati vojno in uresničiti demokracijo v globalizaciji, pa vidita v primarnosti upora kot takega. Vendar ne v uporu, ki hoče biti suveren, unitarni subjekt, kakršni so po njunem mnenju narod, ljudstvo ali stranka, ampak v uporu, ki predpostavlja prav uničenje vsakršne suverenosti. Rešitev torej iščeta onkraj nacionalne socialne države.
Vrnitev – Biopolitični besednjak, drugo prevodno Negrijevo noviteto pri nas, gre po besedah Stojana Pelka, poleg Mojce Medvedšek enega od prevajalcev pa tudi lastnika podjetja Korpus, ki je odkupil avtorske pravice in sodeloval pri izdaji dela (v zbirki Koda je ravno tako izšlo pri Študentski založbi), brati kot nekakšen uvod, spremno besedo k Imperiju in Multitudi. Knjiga predstavlja serijo pogovorov, ki jih je imel Negri s francosko psihoanalitičarko Anne Dufourmantelle in v kateri je spregovoril o svoji odločitvi za vrnitev iz Pariza v domovino.
Forma knjige je tako dialog, ki ga sproži najprej posamezna črka abecede, ta ponudi besedo – pojem (orožje, brigade, imperij, fašizem, globalizacija, Heidegger, nezavedno, Kant, multituda ...), pojem pa spraševalkina vprašanja in Negrijeve odgovore. Pelko je ob tem opozoril, da ta knjiga ni toliko namenjena razumevanju Negrijevega dela, ampak predvsem avtorja samega. V tem smislu bosta Korpus in Študentska založba še sodelovala, profilirala pa naj bi prav zbirko knjižic, ki ponujajo vpogled v intimnejšo plat izbranih avtorjev. Naslednja naj bi bila Gilles Deleuze in Paul Virilio.
Antonio Negri: Od terorista do ...
Antonio Negri, danes 71-letni filozof, profesor in politični aktivist, ki živi med Rimom, Benetkami in Parizom, je v sedemdesetih letih s svojimi radikalnimi idejami močno vplival na duha italijanske revolucionarne mladine. Kljub temu da se je distanciral od »nereflektiranega terorizma« Rdečih brigad, ki so umorile politika Alda Mora, so ga aprila leta 1979 aretirali in ga med drugim obtožili prav organizacije Morove ugrabitve in umora – »oborožene vstaje proti državnim oblastem«.
Negri je med prestajanjem kazni objavil pet del (Razredna politika: Motor in forma; Komunizem in vojna; Divja anomalija; Časovni stroj; Pipeline: Pisma iz Rebibbije), junija 1983 pa je bil na listi Radikalne stranke Marca Panelle izvoljen v parlament. Zaščiten s parlamentarno imuniteto je julija 1983 zapustil zapor in septembra istega leta pobegnil v Francijo. Poslanska zbornica mu je imuniteto takoj odvzela in že čez teden dni je bil na obnovljenem procesu v odsotnosti ponovno obsojen.
V Parizu je s tihim Mitterrandovim pristankom, ne da bi prestopil meje Francije, ostal naslednjih 13 let. Predaval je ustavno pravo na pariški VIII. univerzi Saint Denis in objavljal knjige (Komunisti kot mi s Felixom Guattarijem, Jobovo delo, Subverzivni Spinoza, Dionizovo delo z Michaelom Hardtom). Julija leta 1997 se je povsem nepričakovano in prostovoljno vrnil v Italijo, in sicer naravnost v zapor, da bi odsedel trinajstletno kazen in spodbudil razpravo o amnestiji obsojenih pripadnikov Rdečih brigad.
Negri je sicer v zaporu preživljal samo noči, čez dan pa pisal v svojem stanovanju. Leta 2000 je izšel Imperij, ki ga je, kot že Dionizovo delo, napisal skupaj s svojim ameriškim prevajalcem Michaelom Hardtom; gre za analizo svetovnega trga poznega kapitalizma. Leta 2002 je izšla Negrijeva Vrnitev – Biopolitični besednjak, serija pogovorov, ki jih je imel s psihoanalitičarko Anne Dufourmantelle, s Hardtom pa sta pred dvema letoma izdala še tretjo skupno knjigo Multituda – Vojna in demokracija v času imperija. Obe sta sedaj tudi v slovenskem prevodu.
Prvi slovenski prevod Negrija, knjigo Delavci in država, Gospostvo in sabotaža, Marx onkraj Marxa smo dobili leta 1984. Izšla je v knjižni zbirki Krt – knjižnici revolucionarne teorije, ki jo je takrat izdajala Republiška konferenca ZSMS, njen urednik pa je bil Igor Bavčar. Negri je bil prvič v Ljubljani ob svojem slovenskem prevodu Imperija septembra 2003.
