Tiskane izdaje
Slovenj Gradec – Koroški pokrajinski muzej, največjo kulturno ustanovo na Koroškem, bo od konca meseca vodil Tadej Pungartnik, nazadnje zaposlen v Pokrajinskem muzeju Maribor. Na čelu muzeja, ki ima v treh dolinah kar štiri muzejske enote, bo nasledil Brigito Rajšter, ki je muzej vodila dva mandata.
"Prevzemam dobro zapuščino, ki mi ni neznanka, saj sem bil zadnja štiri leta član sveta zavoda," je pred prevzemom obveznosti v muzeju izjavil Tatej Pungartnik, po rodu Mežičan, po izobrazbi pa etnolog. V petletnem mandatu si bo prizadeval za kvalitetno upravljanje zbirk, ureditev muzejskih depojev, nadaljnjo digitalizacijo muzejskega gradiva, za razvoj in izvedbo kakovostnih pedagoških in andragoških programov, krepitev prepoznavnosti muzeja ter aktivno sodelovanje v mednarodnih projektih.
"Ker muzej deluje na območju treh dolin, ki imajo vsaka svoje specifične značilnosti, si bom prizadeval, da bosta za vsako dolino izbrani dve reprezentativni temi, ki bosta omogočili ustvarjanje zgodb z dodano vrednostjo. Za Mislinjsko dolino sta osrednji zgodbi zagotovo bogata arheološka dediščina in svetovno priznani skladatelj Hugo Wolf. V Mežiški dolini ne moremo mimo nadvse zanimive industrijske dediščine in pri vseh generacijah priljubljenega pisatelja Prežihovega Voranca. V Dravski dolini pa lahko gradimo na dediščini pohorskih gozdov in izročilu reke Drave," je napovedal Pungartnik.
Novi direktor Koroškega pokrajinskega muzeja namerava več postoriti tudi za povečanje lastnih prihodkov. Tako bodo prevetrili in obogatili ponudbo v muzejski trgovini, muzejske prostore pa tržili za organizacijo kulturnih, izobraževalnih in drugih dogodkov.
Iščejo prostor za centralni muzejski depo
Ena najpomembnejših nalog novega direktorja bo ureditev muzejskih depojev. "Iz časopisa smo izvedeli, da je mestna občina prodala območje Nove opreme, kjer so nam obljubljali ureditev centralnega muzejskega depoja. Prostorska stiska je tako huda, da zavračamo stvari, ker jih preprosto ne moremo sprejeti," je povedala dosedanja direktorica Brigita Rajšter, ki ostaja v muzeju kot kustosinja. Muzej ima centralni depo v stari osnovni šoli v Podgorju pri Slovenj Gradcu, ki pa je v zelo slabem stanju. "S strehe, ki pušča, padajo strešniki," pove Rajšterjeva. Polno, čeprav nefunkcionalno, je tudi podstrešje muzejske stavbe na gradu Ravne, v dvorcu Bukovje so z depoji že skoraj nezaželeni, podstrešje dvorca Radlje pa za centralni depo ni primerno. Muzej tako nujno potrebuje 1500 kvadratnih metrov suhih in dostopnih površin.
Pokukajmo v srednji vek
V nekdanjih zaporniških celinah v pritličnih prostorih muzeja so danes v sklopu praznovanja 750-letnice pridobitve mestnih pravic odprli šest brezplačnih delavnic z naslovom Pokukajmo v srednji vek. "Vsako delavnico sestavljata predstavitev posamezne teme kot tudi ustvarjalni del. Ena od delavnic je izkustvenega tipa – v roke boste lahko vzeli igrače, narejene po srednjeveških vzorih ter se z njimi tudi igrali. Izbrane teme delavnic so: legenda o nastanku mesta in sveta Elizabeta, srednjeveška rodbina Andeških, katere člani so mesto ustanovili, grb in pečat našega mesta, značilne srednjeveške obrti ter pisarska delavnica, na kateri se boste lahko preizkusili tudi v pisanju s pravim peresom ali pisalom iz trstike," pravi etnologinja Nina Šisernik iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V delavnicah se lahko otroci preizkusijo v delovnem času muzej. "Če želite, lahko pridete večkrat. Čakal vas bo pripravljen material ter navodila za delo. Za najmlajše (predšolski otroci in prva triada osvnovne šole) je obvezno spremstvo odraslih, za večje skupine pa je potrebna predhodna napoved, zaradi priprave materiala. Ob prihodu se javite na recepciji muzeja," pove Šisernikova.
Tretji Sokličev katalog
V petek zvečer bo v muzeju potekal Koroški muzejski večer, na katerem bodo predstavili že tretji katalog iz zbirke slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča. Tokrat je v ospredju Soklič kot osebnost, posebna pozornost pa je namenjena tudi Sokličevi etnološki zbirki. Posebnost kataloga so pripovedi ljudi, ki so Sokliča poznali. Katalog je uredila etnologinja Andreja Šipek, pri obdelovanju gradiva pa je muzej sodeloval s številnimi zunanjimi strokovnjaki (Valentina Bevc Varl, Mateja Kos, Jernej Prodnik, Vinko Skitek, Bojana Verdinek). "Sokliča upravičeno štejemo za pravega muzealca. Njegova zbirka, ki je bila kar 76 let v slovenjgraškem župnišču, od leta 2013 pa pri nas v muzeju, kjer se sistematično ukvarjamo z njo in odkrivamo Sokličevo izjemno delo, je skrivala tudi mnoge predmete, povezane s Hugom Wolfom. Razstavili smo jih v Wolfovi rojstni hiši," je povedala Brigita Rajšter.
Peš po rimski cesti
V muzeju bo živahno tudi 22. maja, ko bo gost muzejskega večera zgodovinar Miha Kosi. Na ta dan je Slovenj Gradec prvič pisno omenjen kot mesto (civitas). "Listino o tem hranijo v graškem deležnem arhivu. To pa ne pomeni, da je na ta dan Slovenj Gradec tudi nastal kot mesto. Lahko, da je bil mesto že veliko prej," ugiba zgodovinar Marjan Linasi iz Koroškega pokrajinskega muzeja.
Dva dni prej, v soboto, 20. maja ob osmih zjutraj, pa kolektiv muzeja vabi vse obiskovalce, naj se z njimi peš odpravijo po rimski cesti, tokrat iz Zgornjih Dovž v Završe, do cerkve sv. Vida. Arheologinja Anja Mihelič: "Pot nas bo vodila do Šentilja pod Turjakom, kjer si bomo v cerkvi sv. Ilije ogledali rimski nagrobni napis za Vibena in njegovo družino. Nato se bomo mimo cerkve sv. Ahaca po Mrakovem grabnu podali v Završe in si tam, vzidano v cerkveno obzidje sv. Vida, ogledali stelo za Julijo Kalandino in njenega soproga, ki je bil veteran 2. italske legije in tudi edini izpričan orožar v rimski provinci Norik. Vrnili se bomo po planinski poti mimo Foltana." Hoje je za tri ure in pol.
