Od roba do roba

Michael Gira, nekoč gonilna sila prvakov avantgardnega hrupnega rocka The Swans je na tokratnem koncertu pokazal svojo bolj umirjeno, kantavtorsko plat. Slednje je mišljeno pogojno, kot je pogojna tudi njegova umirjenost, saj se je veliko njegovih skladb, sicer podanih v folkovski »story-telling« maniri, zahvaljujoč naelektrenemu spremljevalnemu bendu, na trenutke približalo neprebojnemu zidu hrupa. Za hrup je bila zaslužna četverica iz zasedbe Akron/Family, ki je začela večer. Nikakor pa ni šlo »le« za uvajanje oziroma ogrevanje glavnega nastopa, saj ista četverica nastopa tudi kot Angels of Light.

Akron/Family ponujajo zares nevsakdanjo, a zelo posrečeno združitev raznorodnih idiomov. Četverica odličnih glasbenikov je v svoje razčlenjene skladbe sopostavila precej tuje si sloge in prijeme (od »hribovskega« countryja do radikalnih hrupnih improvizacij), ki pa v njihovi interpretaciji zaživijo, kot bi bilo to nekaj povsem naravnega. Samosovojo mešanico slogov so odigrali s tako predanostjo in užitkom, da so te zlahka omamili, ne glede na to ali je bila na sporedu gospelovska skoraj a capella zapeta pesem ali razpotegnjena bučna simfonija.

(S)prehajanje iz hrupnih v milozvočna, uho božajoča obzorja je bilo po pričakovanju navzoče tudi v drugem delu nastopa, ko je nastopil Michael Gira ob spremljavi »družinske« četverice, tokrat pod imenom Angels of Light. A tokrat so skladbe svoj naboj gradile drugače, z našemu staremu znancu tako ljubim ponavljanjem in stopnjevanjem, ko vsak nov takt posrka prejšnjega in še bolj poudari pulzirajoče srce skladbe.

Gira je na trenutke zapel zamaknjeno, mantri podobno, hipnotičen učinek pa so vešče dograjevali štirje angeli svetlobe z ubranimi spremljevalnimi vokali. Večkrat pa so omamne skupinske vokale podčrtali še s silovito inštrumentalno spremljavo, ki je peljala k višku, razrešitvi, katarzi, a te ni bilo. Namesto le-te – znova umiritev, premolk, skoraj-tišina. Gira je vešče uravnaval oba pola, a vendarle se je zdelo, da bi bil nastop bolj učinkovit, če bi bil malenkost daljši, saj bi hrupne epopeje prišle bolj do izraza, vtis pa imamo, da bi po trušču le-teh tudi bolj folkovske skladbe drugače odmevale …