Teden slovenske drame v znamenju Evalda Flisarja

Na letošnjem festivalu smo lahko videli kar tri tuje uprizoritve del Evalda­ Flisarja ter prelistali obširen zbornik, ki je izšel ob 45-letnici njegovega­ ustvarjanja za gledališče, radio in televizijo. Flisar je tudi prejemnik Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo.­ Žirijo je prepričal s tekstom ­Komedija o koncu sveta.

Evald Flisar je nedvomno naš najuspešnejši dramatik, kar zadeva prodor na tuje odre. Dovolj ilustrativen je že podatek, da je v sezoni 2011/2012 kar štirinajst njegovih del doživelo uprizoritve izven Slovenije, in sicer na Japonskem, v Avstriji, Egiptu, Indiji, Indoneziji, na Tajvanu, v Nepalu, Belorusiji, Bolgariji ter v Bosni in Hercegovini. Pri ameriški založbi so izšla njegova dramska dela v tiskani verziji, po zaslugi Googlovega spletnega brskalnika, s katerim je mogoče najti piratske verzije tekstov, pa so ti zdaj na voljo zainteresirani javnosti in seveda vodstvom gledališč. Kar okoli sto tisoč piscev se je odločilo tožiti Google, med njimi pa ni Flisarja; po njegovih besedah je to »prva kraja, ki mu je koristila«, saj imajo dramska dela v knjižni izdaji omejen doseg, na medmrežju pa je dostop do njih povsem enostaven.

Njegove zamere do slovenskih gledališč, ki se preredko odločajo za uprizoritve del slovenskih dramatikov, ostajajo, vendar bo Komedija o koncu sveta kmalu zaživela tudi na odru. Gre za »izvirno skonstruirano zgodbo in spretno izpisane dialoge, ki so polni aforizmov ter inteligentnih besednih iger, komedija se na svež način ukvarja z najbolj žgočimi globalno-lokalnimi temami ter živo odslikava domače in tuje stanje duha, ob tem pa daje slutiti, da je ves svet le oder in zato morda nikoli ne bomo dobili odgovora na naslovno vprašanje nikoli napisane drame Joeja Ortona: 'Zakaj so propadle vse kur**** vrednote?'«

Marinka Poštrak, vodja umetniškega oddelka in dramaturginja kranjskega gledališča, je dejala, da se je strokovna žirija že med prebiranjem besedila, ko ime avtorja še ni bilo znano, odločila priporočiti delo za uprizoritev, videli pa ga bomo kar v Prešernovem gledališču Kranj. Tudi drugo nominirano delo za Grumovo nagrado – humorna drama Boris, Milena, Radko Dušana Jovanovića – naj bi bilo uprizorjeno v kratkem, in sicer v ljubljanski Drami.

Vsestranski gledališčnik

Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji je po določitvi strokovne žirije prejel Vili Ravnjak. Njegovo ime je »neločljivo povezano s praktično in teoretično dramaturgijo, obe pa z Dramo SNG Maribor. Preporod tega gledališča na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja je prinesel dramaturško svežino repertoarja in drzno izbiro ustvarjalcev ter tlakoval dramaturgijo velikemu Pandurjevemu obdobju mariborske drame. V zadnjem desetletju je Ravnjaku uspelo, da je kot umetniški vodja to gledališče popeljal v nove smeri uravnotežene dramaturške dinamike med klasiko in sodobnostjo. Ravnjak je vsestranski gledališčnik: dramaturg, dramatik, teoretik, praktik, pedagog in pronicljivi esejist. Eden tistih dramaturgov, ki v sebi združujejo tako rekoč vse kvalitete tega velikokrat nerazumljenega in včasih spregledanega poklica in vokacije. Ves čas nas opominja, da gledališka kreacija zahteva dramaturški razmislek, vizijo, osebnost, čas …«

Žirija je soglasno odločila, da bo nagrado za mladega dramatika podelila dvema avtorjema. Po relativnem neuspehu lanskega razpisa, ko nagrada ni bila podeljena, je na letošnji natečaj prispelo več besedil, v katerih se kaže širok razpon dramskih strategij, med katerimi vsaj dve deli izstopata po kakovosti, in sicer Inventura avtorice Vesne Hauschild ter igra Sen 59 Tiborja Hrsa Pandurja.

Inventura izpisuje boj štirih kandidatk za delovno mesto v trgovinskem gigantu, ki se optimistično podajo v trimesečni preizkus delovnih sposobnosti, a kmalu postanejo ujetnice brezobzirnega izkoriščanja. Sen 59 Tiborja Hrsa Pandurja je nenavadna, izrazito poetična, a hkrati depoetizirana in ne več dramska igra, ki z naslovom asociira na leto izida slovenske poetične drame Antigona Dominika Smoleta ter leto kubanske revolucije. Hkrati je pisana za stik poezije, gledališča in resničnosti danes, tukaj in zdaj, stoji na presečišču pesniške igre in govornih ploskev, ki so hkrati zavezane dejanskosti in poetičnosti, konkretnosti in abstraktnosti.

Šeligova nagrada oziroma nagrada strokovne žirije za najboljšo predstavo je pripadla projektu Rokovnjači avtorjev Mihe Nemca in Nejca Valentija v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Prešernovega gledališča Kranj. Po mnenju žirije predstavljata avtorja ter njuna uigrana igralska in umetniška ekipa z novo predstavo nedvomno enega od vrhov sedanje produkcije slovenskega gledališča; Rokovnjači so sveža in inovativna adaptacija istoimenske Jurčič-Kersnikove literarne predloge in odličen primer sodobne obdelave besedila, ki je po dolgih desetletjih na odru ponovno zaživelo v vsej aktualnosti in družbenokritičnem potencialu.

Občinstvo je najbolj prepričal projekt Kladivo ali pinceta? Simone Hamer v produkciji KD Integrali in Gledališča Glej.