Tiskane izdaje
Delo vas ta teden skupaj z National Geographicom vabi v odkrivanje skrivnosti svetega grala. Odgovore boste našli v dokumentarnem filmu Iskanje svetega grala. Od srede, 21. junija 2006, dalje si lahko DVD zagotovite skupaj s časopisom Delo za samo 1.380 tolarjev (5,76 EUR).
Več informacij o DVD-ju in zbirki dokumentarnih filmov National Geographic je na voljo na spletni strani, kjer je podrobneje predstavljena tudi posebna ponudba za naročnike Delovih edicij. Lahko pa pokličete tudi na brezplačno telefonsko številko 080 11 99.
Skrivnostna posoda s čudežno močjo
Našel je sveti gral, zaman išče svoj sveti gral ipd. rečemo, če komu (ne) uspe doseči življenjskega cilja ali česa drugega, zanj izredno pomembnega, za kar si že dolgo prizadeva. Pa poglejmo, kaj ta besedna zveza pomeni, od kod izvira in kakšno je njeno zgodovinsko ozadje. Po tradicionalni krščanski mitologiji je sveti gral kelih, skleda ali kakšna druga podobna posoda, ki jo je Kristus uporabljal pri zadnji večerji in v katero so potem med križanjem prestregli njegovo kri. Menda ima čudežno moč.
Povezava med Jožefom iz Arimateje, ki je po evangelijski zgodbi svoj že pripravljeni grob podaril za pokop Jezusa, in legendo o svetem gralu se začne v delu Roberta de Borona Jožef iz Arimateje, nastalem med letoma 1191 in 1202, v katerem se Jožefu prikaže Kristus in mu izroči gral. Jožef ga ves prevzet vzame, potem pa ga z nekaj privrženci pošlje na britansko otočje. Iz tega so izhajali poznejši avtorji, ki so trdili, da je Jožef takrat, ko je bil Jezus še na križu, v gral prestregel njegovo kri in da je v Britaniji ustanovil red čuvarjev, odgovornih za varnost grala. Na iskanju svetega grala temelji tudi pomemben del legend o kralju Arturju, prvikrat pa se pojavi v verzificiranem delu Chrétiena de Troyesa Contes del Graal. Podlaga je legenda, ki krščansko izročilo povezuje s keltskim mitom o dragocenem kotlu, v katerem se skriva magična moč. Prvotno je imela obliko viteškega romana, ki morda izhaja iz nekaterih poganskih folklornih prvin iz poznega 12. in zgodnjega 13. stoletja. Glavnina dogajanja v prvih viteških romanih o gralu se suče okoli viteza Parsifala in je bila vtkana v splošnejše zgodbe o kralju Arturju. Napisali so jih v severni Franciji, potem pa postopoma prevedli v še nekatere druge evropske ljudske jezike, najprej v nemškega. Toda nove prvine je k legendi prispeval komaj kateri nefrancoski roman.
Več v današnjem tiskanem Delu
