Parfum in Mala Noche

Zelo je verjetno, da bo postal film Parfum – zgodba o morilcu najbolj gledan evropski film tega tisočletja.

Objavljeno
13. november 2006 11.20
Parfum - zgodba o morilcu
Ljubljana - Parfum – Das Parfum – Die Geschichte eines Mörders, Nemčija, Francija, Španija. R.: Tom Tykwer. Predpremiere.

Zelo je verjetno, da bo postal Parfum najbolj gledan evropski film v tem (dosedanjem) tisočletju. Ne zato, ker so tri velike evropske kinematografije vložile vanj petdeset milijonov evrov, ali zato, ker je posnet po razvpitem romanu Patricka Süskinda iz leta 1985, ki so ga v Evropi natisnili v več kot dvanajst milijonih izvodov. Ampak zato, ker je ne več tako mlad (1965) kot neustrašen nemški filmar Tom Tykwer med vsemi evropskimi avtorji najbolj brezsramno zapopadel holivudski model.

Realiziral ga je v dveh dimenzijah: v fabulativni, kar seveda omogoča že Süskindova bizarna predloga o pariškem obsedencu iz sredine 18. stoletja, ki svojega nagona po absolutnem vonju ne prepozna kot morilskega, in v ekstremni (z digitalno tehniko podprti) vizualizaciji. Tykwer je, prvič, vizualni zasvojenec, in drugič, estetsko opojna slika opravlja na tem mestu vlogo globinsko razplastenih vonjev. Antologijska je sekvenca stoterih nagih teles, ki se ljubijo v »metafizični« zamaknjenosti, spodbujeni z vonjem, ki ga je nori mladenič pridobil iz esence dekliške mladosti in lepote. Dejstvo, da je njihova telesa pred tem spremenil v trupla, sodi v newageovsko in sploh trendovsko omamo. Kar pomeni, da je Tykwer lovil tudi visoke postmodernistične frekvence. Zasedba vlog ni prav zvezdniška, razen uvoženega Dustina Hoffmana; Ben Whishaw, ki igra hipervonjalnega mladeniča, je morda (angleška) zvezda, ki vzhaja. Toda če pomislimo samo na ducat čednih devic, ki jih vidimo žive in mrtve, lahko upravičeni domnevamo, da bo Parfum krepko odišavil evropsko kinematografijo – vsaj z vonjem po denarju.

Mala Noche

Mala Noche, ZDA, 1985. R.: Gus van Sant. Proti vetru.

Gus van Sant je leta 1985 zbral majhno ekipo filmskih entuziastov in v domačem okolju Portlanda v Oregonu za 25.000 dolarjev posnel celovečerni prvenec, napovednik t. i. new queer cinema, zgodbo o homoseksualnem prodajalcu Waltu, ki ga očarata ilegalna mehiška priseljenca Johnny in Roberto. Mehičana ne govorita angleško, Walt zmore le par španskih fraz, no, Waltova mimika je kljub temu dovolj zgovorna ... A Johnny zavrača njegove ponudbe po plačanem seksu; raje ga izziva in opazuje, do kakšne mere se bo Walt pred njim poniževal. Mala Noche (Slaba noč po špansko) je krasna, naturalistična, neolepšana, v črnobeli tehniki posneta ljubezenska zgodba iz sesutih četrti Portlanda. Van Santova kamera je tako spontana in intimna, ljubezen do junakov pa tako iskrena, da njegova vizija celo v tragičnih trenutkih ne odraža obupa. Kar lepo ponazarjajo sklepni prizori, postavljeni v čas po tragičnih dogodkih.

Liffe je do sedaj Van Santu posvečal stalno pozornost, tako da smo na preteklih festivalih videli tako rekoč vse njegove filme razen prvenca Mala Noche. Predvajana bo restavrirana in avtorizirana različico filma, ki je bila sprva posnet na 16-mm kamero.

Več o dogajanju na Lifu si preberite na kulturnih straneh v tiskani izdaji Dela.