Tiskane izdaje
Ljubljana/Rim - Trideset let, kolikor je minilo od umora italijanskega cineasta in literata Piera Paola Pasolinija, bodo v Ljubljani obeležili z bogatim, predvsem filmskim programom. Na dan Pasolinije smrti, v sredo, 2. novembra, bodo v Kinodvoru ob 19.30 zavrteli film Cvet tisoč in ene noči, v CD bo ob 20. uri potekal recital Čutiti Pasolinija, kjer bodo sodelovali recitatorja Alessandra Marc in Igor Samobor, Claudio Pio Liviero, ki bo igral na kitaro in lutnjo, sopranistka Francesca Moretti in prevajalka Jolka Milič.
Ob 22. uri bo v Kinodvoru ponovno projekcija filma Salo ali 120 dni Sodome, filmski program pa se bo v četrtek, 3. novembra, nadaljeval v Italijanskem inštitutu za kulturo na Kongresnem trgu 13; zavrteli bodo Pasolinijev film Evangelij po Mateju, v ponedeljek, 7. novembra, bo na vrsti film Ptičke in ptičice, v torek, 8. novembra, Izrek, sreda, 9. novembra, bo minila v znamenju Dekamerona, filmski cikel pa bo v četrtek, 10. novembra, sklenil dokumentarni film z naslovom Pasolini un delitto Italiano. Dokumentarec poskuša rekonstruirati Pasolinijevo smrt v Ostiji leta 1975. Film sicer ne razkriva resnice o njegovem umoru, pač pa je režiser Marco Tullio Giordano skušal predvsem pojasniti, zakaj Pasolinijevo smrt spremlja toliko skrivnosti.
Po tridesetih letih spet na sodišče
V Rimu bo spominske prireditve močno določalo preizpraševanje o resničnem ozadju Pasolinijevega umora, ki naj bi bilo politične narave. Letošnjega maja je namreč Pasolinijev umor ponovno postal glavna tema ne le italijanskih medijev. Umora obsojeni Pino Pelosi, ki je bil leta 1975 star 17 let, je v intervjuju za TV postajo Rai 3 zatrdil, da je nedolžen in da za zločinom stoji skupina neznancev - primer bo na sodišču doživel ponovno obravnavo.
Pasolinijeva smrt sodi med najbolj spektakularne umore v Italiji. Iznakaženo truplo 53-letnega Pasolinija so našli na nogometnem igrišču v Ostii blizu Rima. Prostitut Pelosi je bil obtožen umora in ga kasneje tudi priznal ter bil obsojen na devetletno zaporno kazen.
Politično motiviran umor?
Pasolini naj bi fanta tik pred tem pobral na rimskem kolodvoru Termini, toda Pasolinijevi privrženci, prijatelji in znana novinarka Oriana Fallaci so bili od nekdaj prepričani, da je šlo za politično motiviran umor desnih skrajnežev. Pelosi je v omenjenem intervjuju dejal, da so bili njegovi sorodniki od Pasolinijevega umora pogosto ustrahovani, zato si ni upal povedati resnične zgodbe.
Pasoliniju so po njegovem zadnjem filmu Salo ali 120 dni Sodome (1975) skrajne desničarske organizacije pogosto grozile s smrtjo. Film o zadnjih dnevih Mussolinijeve diktature, ki je kritika vsakršnega enoumja, je umeščen v intimno okolje zastražene vile, kjer se štirje dekadentni fašisti perverzno izživljajo nad ugrabljenimi mladeniči in mladenkami.
Pasolini je v svojem bogatem literarnem in filmskem opusu vselej provokativno in kritično obravnaval socialna, ideološka, religiozna in moralna vprašanja človekovega bivanja v svetu, ki ne pozna trdnih meril in zakonitosti. Čeprav je bil nenehno na razpotju med pripadnostjo marksistični ideologiji in predanostjo globokemu krščanskemu čustvovanju je večkrat izpričal svojo globoko pripadnost življenju, ki da ga je tako zelo ljubil, da bi zanj težko prineslo kaj dobrega.
