»Ne le kruh, vzeli bi nam tudi jezik in spomin«

Koper – »Takemu zakonu nasprotujemo, zdi se nam žaljiv in pričakujemo opravičilo. Če je to resen predlog, gre za izdajstvo,« je komentirala direktorica Gledališča Koper Katja Pegan. Ministrstvo za kulturo je včeraj sporočilo, da bi tak zakon povzročil nepopravljivo škodo, ministrstvo za javno upravo pa miri, da je razburjenje nepotrebno.

V Sloveniji je vse več ogorčenja zaradi delovnega osnutka intervencijskega zakona, ki bi posegel v javne zavode. Vse bolj jasno je tudi, da prihaja do nasprotujočih si mnenj tudi med predstavniki politike in člani koalicije. intervencijskega zakona ne podpirajo niti vsi predstavniki vlade. Ministrstvo za kulturo je včeraj sporočilo, da tovrstnega zakonskega predloga ni še nihče vložil v vladno proceduro, niti v medresorsko usklajevanje, da ministrstvo za kulturo pri nastajanju tega zakona ni sodelovalo in z njim predhodno ni bilo seznanjeno. Takšni rešitvi pa bi tudi nasprotovalo.

»Predlog bi namreč pomenil, da nekaterih vsebin državnega, javnega pomena, država ne bi mogla več sofinancirati, kar bi pomenilo nepopravljivo škodo pri delovanju knjižnic, muzejev, galerij in drugih zavodov, ki so pooblaščeni za izvajanje državne javne službe. Hkrati opozarjamo tudi na druge, doslej še premalo proučene posledice osnutka predloga zakona (na primer, črpanja sredstev EU),« so sporočili z ministrstva za kulturo.

Kako pojasnjuje MJU

Katja Mihelj Nagode z ministrstva za javno upravo (MJU) pa je pojasnila, da so skupaj z ministrstvom za finance pripravili nabor možnih ukrepov, s katerimi bi lahko občine razbremenili stroškov. »Izhajali smo iz že obravnavanih predlogov in iz pobud različnih organov in državljanov. Te pobude smo poslali vsem trem občinskim združenjem v razmislek. To niso formalna gradiva, niti niso v formalnem postopku obravnave. Tudi zakon, ki je bil obravnavan 2012 in 2013 (Zujfo), je bil tem gradivom priložen le kot eden od predlogov. S tem ni bila sprožena zakonodajna procedura, niti priprava novega zakona. Besedilo iz preteklih let je bilo priloženo zgolj kot delovno gradivo z nekaterimi dopolnitvami. Ni se iztekel niti dogovorjeni rok za oceno smotrnosti in učinkov posameznega predloga,« so zapisali na MJU. In dodali, da je razburjenje javnosti zaradi predloga o zavodih nepotrebno, ker predlog ne pomeni ukinjanja dejavnosti zavodov, ampak racionalizacijo podpornih dejavnosti s povezovanjem manjših zavodov in v ničemer ne posega v obseg ali način izvajanja teh zavodov za uporabnike. »Če bi se knjižnica in mladinski center povezala in skupaj organizirala računovodsko, kadrovsko službo in vzdrževanje objekta, to ne bi v ničemer okrnilo njihove osnovne dejavnosti, ampak bi pripomoglo, da se lažje posvetijo stroki in upravljanju sredstev,« trdijo na MJU.

Pričakuje opravičilo

Direktorica Gledališča Koper Katja Pegan je dejala, da imajo zaposlenih 16 delavcev in se torej njih predlagani ukrep formalno ne dotika: »A kakšna je razlika med zavodom s 16 ali 15 zaposlenimi? Mislim, da nas niso imeli za norca, ko se je tak delovni predlog zakona pojavil v javnosti. Ljudje, ki jih ta zakon zadene, ga razumejo kot izdajalski ukrep. Ne nasprotujemo racionalizacijam, a ne na tak način,« je še dejala.

Intervencijski zakon bi prizadel Obalne galerije Piran, ki imajo 13 zaposlenih. »Takšen poseg ne bi prinesel velikih finančnih učinkov, bi pa nepredvidljivo posegel v organiziranost kulturne infrastrukture. Mislim, da odločitev ni bila dovolj premišljena. Seveda je potreben premislek o strukturi in organiziranosti zavodov, zato bi lahko premislili o nekaterih oblikah povezovanja in o ustanavljanju skupnih služb,« je ocenila direktorica Obalnih galerij Piran Lilijana Stepančič.

Pravni status bi izgubil tudi Pomorski muzej Piran s 13 zaposlenimi. »Takšna ukinitev muzeja bi pomenila tveganje, da bi morala država vračati milijon evrov pridobljenijh evropskih sredstev. Kulturna dediščina bi prešla v neposredno upravljanje nekvalificirane ustanove z vsemi nepredvidljivimi posledicami, naš zavod bi izgubil status pooblaščenega muzeja in ne vemo, ali bi še bili eden tistih muzejev, ki jih izdatno financira država,« je opozoril direktor Pomorskega muzeja Piran Franco Juri.

Ukinitev bi lahko pričakovali tudi v Matični knjižnici Piran, kjer je zaposlenih 11 ljudi. »Ne verjamemo, da bi lahko občinska uprava prevzela vse naloge, ki jih izvajamo. Večje prihranke bi dosegli, če bi ukinili več premajhnih občin, saj imamo pri nas več članov knjižnice, kot je prebivalcev velikega števila občin. Če bi že hoteli racionalizirati delo, bi bilo smotrneje povezati knjižnice treh obalnih občin v en zavod. Če bi s tem soglašale občine, seveda,« je dejala ravnateljica Matične knjižnice Piran Orijana Košuta.

Lada Tancer, predstojnica urada za družbene dejavnosti občine Piran, je povedala, da bi se samo pri njih pod vprašajem znašlo pet zavodov. Lahko bi razmišljali o različnih oblikah združevanj zavodov, morda o oblikovanju skupnih služb, a pred leti jim nikakor ni uspelo speljati združitve dveh zavodov za vzgojo predšolskih otrok.