Tiskane izdaje
NUK ima med svojimi zbirkami tudi Zbirko posebnega knjižničnega gradiva (vodi jo Veronika Potočnik) in Zbirko tiskov Slovencev zunaj RS (zanjo skrbi Helena Janežič), s čimer dokazuje, da je namenjena vsem Slovencem. Posebej zanimiva je druga zbirka, katere temeljni fond je gradivo slovenske emigracije, pridobljeno med letoma 1945 in 1991. Zbirka je nastala iz t. i. D-fonda, ki so mu pogovorno rekli direktorjev fond, saj je bil sprva shranjen in zaklenjen v omari v direktorjevi pisarni. Dostop do njega je bil do leta 1991 omejen in nadzorovan.
Gradiva ni mogoče kupiti
Naši sogovornici pravita, da je gradivo, kot so letaki, oglasi, vabila, koncertni listi, vstopnice ..., za raziskovanje življenja izseljenskih skupnosti ključno in vse, kar takega dobijo, skrbno shranijo v Zbirki posebnega knjižničnega gradiva PKG. »V njej zbiramo, strokovno obdelujemo in hranimo drobni tisk in drugo raznovrstno gradivo. Ker je drobni tisk specifično gradivo tako glede oblike, zvrsti, vsebine in načina nastanka kot tudi glede ciljnih uporabnikov in njegove uporabnosti, smo neredko v zadregi, kadar ga moramo razvrstiti. V drugih knjižnicah, predvsem v tujini, ga največkrat uvrščajo v sivo literaturo. V Nuku, ki je nacionalna depozitarna ustanova za vse vrste publikacij, izdanih na različnih medijih, pridobivamo veliko večino drobnega tiska prav na osnovi določil zakona o obveznem izvodu publikacij, nekaj pa tudi z darovi in nakupi.«
Drobni tisk je pomemben del vsakdanjega življenja, še pravita sogovornici. »Je tudi pomemben in dragocen vir informacij za raziskovalce. Zanj je značilno, da izhaja priložnostno in ga ni mogoče kupiti, ker ni vključen v redno distribucijsko mrežo. Navadno ima dnevno aktualno vsebino (vabila, jedilni listi, programi prireditev, reklamno gradivo in podobno), je interne narave (glasila podjetij, društev, vzgojno-izobraževalnih ustanov in podobno) ali pa določi njegov status vsebina publikacije (katalogi izdelkov, telefonski imeniki, katalogi razstav in podobno). Prav zaradi trenutne oz. dnevne aktualnosti se zdi to gradivo mnogim nepomembno in se ne zavedajo, da njegova vrednost raste s časovno distanco. V njem se skrivata realnost in razvoj naše družbe, saj je nemi pričevalec kulturnega, socialnega in družbenega življenja določenega družbenega sloja v določenem zgodovinskem obdobju.«
Zbirati vse ali delati izbor
To gradivo je ponavadi namenjeno ožjemu krogu uporabnikov, težko ga je dobiti in le redko pride v knjižnice in do bibliografije. V najširšem pomenu drobni tisk zagotavlja informacije, ki jih drugje ni, brez njega pa je vpogled v določen čas pomanjkljiv, zato je ves trenuten in sodoben drobni tisk zgodovinski. »Vsi drobni tiski seveda ne bodo preživeli, pomembno pa je, da zagotovimo, da nekateri od njih vendarle bodo. Pogosto je lažje upravičiti obstoj starejših materialov kot sodobnih. Lahko bi trdili, da sodobnega drobnega tiska ne bi smeli namenoma zbirati ali pa le nekatere vrste. Obstaja preprost odgovor, ki pravi, da nihče ne ve, kaj bodo raziskovali v prihodnosti.«
Drobni tisk je zelo pomemben, zato ga je, seveda poleg drugega gradiva, tudi na razstavi Med Slovenci v Kanadi in spremljajočih plakatih veliko. Glavni namen razstave je namreč predstaviti ustvarjalnost tamkajšnjih Slovencev prek delovanja sobotnih šol, različnih društev, cerkvenih skupnosti, pevskih zborov, folklornih skupin, predvsem pa njihovo bogato literarno ustvarjanje.
Poseben strokovni pristop
Glede strokovne obdelave tovrstnega gradiva Veronika Potočnik pravi, da zaradi njegove posebnosti in velikega dotoka zahteva poseben strokovni pristop: »V Zbirki PKG problem rešujemo s t. i. zbirnimi zapisi, to je z vsebinsko zaokroženimi zapisi, v katerih je lahko vključenih tudi več deset ali več sto posameznih enot. Zbirni zapisi so namreč primerni za gradivo, ki bibliografsko sicer ni povezano, ga pa druži skupni element. V primeru Slovencev zunaj RS sem izdelala za vsako državo svoj zbirni zapis. Gradivo hranimo v mapah, ki jih sproti dopolnjujemo z novim drobnim tiskom na isto tematiko. Tako si lahko uporabniki v Zbirki PKG ogledajo ves drobni tisk Slovenci v Kanadi na enem mestu, ker ni obdelan posamično.«
Razstava o Tedu Kramolcu, ki v Kanadi živi že šestdeset let, prikazuje obe plati njegovega ustvarjanja: pisanje in slikanje. V Kanadi je bolj znan kot slikar in njegove slike so v številnih kanadskih revijah. Še vedno piše večinoma v slovenščini, čeprav pravi, da je težko biti zvest ljubici, ki te 45 let ni marala. V slovenščini so doslej izšli trije njegovi romani: Potica za navadni dan, Tango v svilenih coklah (nominiran za kresnika leta 2003) in Sol v grlu, poleg njih pa še zbirka kratkih zgodb Podobe iz arhivov. V Kramolčevih romanih, kratkih zgodbah in pesmih se odražajo njegovi »pobegi od vulgarnosti in komercialnosti modernega življenja v tišino in samoto«.
Avtorica razstave Helena Janežič je na razstavo uvrstila tudi njegove rokopise in osnutke romanov, izbor pesmi v angleščini še v tipkopisu, pisma prijatelju Ludvetu Potokarju in drugim, v katerih se odstrinja »Kramolčeva razmišljajoča in večno iščoča osebnost«.
