(Re)definicije ali mapiranja

Ljubljana - V Moderni galeriji v Ljubljani se bodo ta konec tedna zvrstili trije dogodki: dve razstavi (Projekt 2023+ in Mapiranje/arhiviranje/analiziranje izginulih umetnosti) bodo odprli drevi (na ogled bosta do 22. oktobra), v nedeljo bo na vrsti še simpozij na temo zgodovinjenja umetnosti.

Zgodovinjenje umetnosti je tematika, ki jo Moderna galerija z razstavami kontinuirano osvetljuje že več let. Gre za vprašanja definiranja oz. redefiniranja zgodovine, ki so jih načeli že leta 1998 z razstavo Body and the East, nadaljevali z vzpostavitvijo svoje lastne, nove zbirke sodobne umetnosti Arteast 2000+, ki so jo leta 2000 tudi prvič razstavili v prostorih bodočega muzeja za sodobno umetnost na Metelkovi, nato so bile na vrsti še tri razstave Arteast (Form-Specific, 2003; 7 grehov: Ljubljana – Moskva, 2004; Prekinjene zgodovine, 2006). Dosedanjim razstavam Arteast se nocoj pridružuje še četrta Projekt Arteast 2023+, katere kustosinja je (kot vseh doslej) direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac.

Razstava je nastala na pobudo direktorja revije za scenske umetnosti Maska Emila Hrvatina (revija te dni z vrsto prireditev praznuje izid stote številke), da se razstavijo koncepti, ideje, predlogi vseh tistih umetnikov, o katerih je revija pisala v dosedanjih številkah, vendar ne njihovi sedanji izdelki, temveč zasnove izdelkov, kot bi jih naredili za letu 2023. To je v letu, ko bi Maska ob isti dinamiki izhajanja kot doslej natisnila 200. številko. Kustosinja Zdenka Badovinac je sprejela izziv in že vnaprej določila umetnike, kar je sprožilo tudi prespraševanje o vlogi kustosa, ker je njegovo delo ravno v tem, da izbere umetnike na temo razstave. Selektorsko vlogo je zato opustila do kraja in prepustila t. i. "Maskinim umetnikom" tudi izbor del iz zbirk Moderne galerije (iz zbirke moderne in sodobne umetnosti), ki dopolnjujejo razstavo. Razstavljena bodo dela 48 umetnikov, ki so pripravili predloge, koncepte in ideje za dela, ki naj bi jih Zbirka Arteast 2000+ pridobila leta 2023, ob njih pa bo še 48 del iz zbirk Moderne galerije, ki so jih izbrali ti umetniki.

Tema zgodovinjenja je ena osrednjih tem v umetnosti danes, tako pri umetnikih in v njihovem delu kot pri kustosih in v institucijah. Zakaj, smo povprašali direktorico Moderne galerije Zdenko Badovinac. "Koncentracija tovrstnih razstav odslikava novo globalno situacijo, ki je brez ustrezne globalne zgodovine, dosedanji univerzalni konstrukt pa ne zadošča več. To sočasno pomeni, da tudi formalna zgodovina ni dovolj in da so se umetniki odločili, da sami poiščejo nove definicije, metodologije in sisteme, ki bi povezali različne zgodovine." Res lahko na vseh svetovnih razstavah sledimo temu, da umetniki pogosto prevzemajo vlogo zgodovinarjev in arhivarjev. "Veliko vzhodnoevropskih umetnikov je bilo zaradi odsotnosti kolektivne zgodovine prisiljenih najti svoj lastni zgodovinski in interpretacijski kontekst,« dodaja Badovinčeva. " V odsotnosti domačih institucij, ki bi sistematizirale neoavantgardno umetnost in tradicijo, so postali svoji umetnostni zgodovinarji in arhivarji."

Posebna pozornost bo namenjena tudi razmerjem med umetniškimi strategijami 60. in 80. let prejšnega stoletja. Z njimi se bo ukvarjala tudi druga nocojšnja razstava pod imenom Mapiranje/arhiviranje/analiziranje izginulih prostorov umetnosti, to je tistim, ki so bili v zadnjih štiridesetih letih centri ljubljanskega kulturnega življenja, vendar so zaradi vdora kapitala, privatizacije in krčenja javnih prostorov izginili z zemljevida Ljubljane (recimo Šumi, kavarna Union, Disco FV idr). Projekt obsega maketo, spletno stran, zbornik in zvočno dokumentacijo teh prostorov. Kustosinja projekta je Bojana Piškur.