S plesom so izganjali duhove

V Cankarjevem domu so plesalci in budistični menihi samostana Timpu iz gorate kraljevine Butan ob zvokih tradicionalnih glasbil predstavili sveti ples čam.

Objavljeno
15. oktober 2005 11.09
Sveti ples čam
Ljubljana - Cankarjev dom (CD) je v soboto in v nedeljo gostil plesalce in budistične menihe samostana Timpu iz gorate kraljevine Butan. Petnajst plesalcev iz Kraljeve akademije odrskih umetnosti in trinajst budističnih menihov je prvič v tujini predstavilo sveti ples čam (cham), ki izhaja še iz predbudističnih obredov življenja in smrti. Sveti ples čam izhaja iz predbudističnih obredov rodnosti in izganjanja duhov ter indijskih tantričnih obredov. Pozneje se je zlil z izročilom budizma ter se postopoma spojil s posvetnim življenjem in ga tudi izražal.

Predstavo začenja procesija rakša mangčam, katere osrednji lik je bog smrti Jama, ki je prišel sodit umrlim, a ga pri tem opravilu nenehno zmotijo norčije pavlih. V sanje in videnje sveta božanstev nas odnese značilni butanski ples dramicé nga-čam, med katerim vrteči se plesalci, odeti v rumeno svilo, energično udarjajo na bobne in činele. Pripovedovalec Manipa in menihi potujočega templja goreče obujajo junaštva velikih lam in budističnih svetnikov ...

Ples in obredje 15 plesalcev in 13 menihov spremlja orkester na tradicionalnih inštrumentih, kot so oboe gjaling, trobente kangling, veliki zložljivi rog dungčen, činele rolmo in bobni (ngačen). Ritmični inštrumenti, bobni nga in damaru ter zvončki drilbu, so tudi v rokah plesalcev.

Spoj zvokov vseh teh glasbil po mnenju nekaterih lam v poslušalcu vzbudi globoko spoštovanje in vero, saj spominja na naravne zvoke, slišane v telesu ob zamašenih ušesih. Pridušeno drdranje bobna, kovinski zvok činel, cingljanje zvončkov, otožna oboa in hrupna trobenta ustvarjajo “pravi zvok resnice”.

Predstava je nastala v produkciji pariškega "Cite de la Musique-Tour Zaman Production".