Slavoj Žižek: Ateizem za svetovni mir

Filozof Slavoj Žižek je v New York Timesu objavil prispevek, v katerem meni, da morilsko nasilje po svetu korenini v verskem fundamentalizmu.

Objavljeno
12. marec 2006 19.15
Psihoanalitik, ki obožuje sladkarije, ne mara alkohola in ne kadi
New York – Slovenski filozof Slavoj Žižek je v nedeljskem New York Timesu objavil prispevek z naslovom "Branilci vere", v katerem opredeljuje evropski ateizem kot edino možnost za svetovni mir v nasprotju z raznimi verami, ki danes postajajo vir morilskega nasilja. Žižek piše, da krščanski, muslimanski in hindujski fundamentalisti le zlorabljajo in sprevračajo plemenito duhovno sporočilo njihovih ver in zagovarja obnovitev dostojanstva ateizma kot ene največjih evropskih dediščin in edine možnosti za mir.

Dostojevski se je motil

Argument Dostojevskega v delu "Bratje Karamazovi" in drugih delih, da če bog ne obstaja, potem je vse dovoljeno, je po mnenju Žižka napačen, da ne more biti bolj, ker je nauk današnjega terorizma ta, da če bog obstaja, potem je vsaj za tiste, ki trdijo, da delujejo v božjem imenu, vse dovoljeno.

Vključno z razstreljevanjem nedolžnih, ker neposredna zveza z bogom opravičuje kršitev skoraj vseh zadržkov. Žižek meni, da so verski fundamentalisti postali enaki brezbožnim stalinističnim komunistom, ki jim je bilo prav tako vse dovoljeno v imenu božanske zgodovinske nuje napredka proti komunizmu.

Ateizem najbolj univerzalen odgovor

Ustrezno stališče, da se dobra dela delajo izključno zaradi ljubezni do boga ne pa zaradi nagrade raja ali strahu pred peklom je po Žižkovem prepričanju danes preživelo večinoma v ateizmu. Fundamentalisti delajo to, kar imajo za dobra dela, za odrešitev in izpolnitev božje volje, ateisti pa, ker je tako prav.

Žižek pravi, da je najbolj elementarna izkušnja moralnosti dobrih del ne zaradi tega, da se priljubimo bogu, ampak ker se, če tega ne bi naredili, potem ne bi mogli pogledati v ogledalo. Moralno delo je že po svoji definiciji nagrada.

Omemba krščanstva v ustavi EU nepotrebna

Žižek omenja debato okrog tega, ali naj nova evropska ustava vsebuje omembo krščanstva kot ključne sestavine evropske dediščine in trdi, da je najbolj dragocena evropska dediščina ateizem. "Moderna Evropa je edinstvena zato, ker je prva in edina civilizacija, kjer je ateizem povsem legitimna izbira, ne pa ovira do kateregakoli javnega položaja," piše Žižek in pravi, da se je za ateizem vredno boriti, nenazadnje zato ker ustvarja varno okolje za verujoče.

Trditev utemeljuje z opisom debate okrog gradnje džamije v Ljubljani, ki jo vztrajno podpira liberalni tednik Mladina, konservativci pa ji nasprotujejo iz kulturnih, političnih in celo arhitekturnih razlogov.

Zaradi tega za Žižka tudi ni presenečenje, da je Mladina kot ena od redkih slovenskih publikacij objavila neslavne karikature preroka Mohameda obenem pa tisti, ki so izražali največ razumevanja za nasilne muslimanske proteste zaradi karikatur, redno izražajo skrb za usodo krščanstva v Evropi.

Muslimani v nezavidljivem položaju

Takšno čudno zavezništvo evropske muslimane sooča s težko izbiro. Politična sila, ki jih ne reducira na državljane drugega razreda in jim daje prostor za izražanje verske identitete so "brezbožni" ateistični liberalci, medtem ko so tisti, ki so njihova krščanska zrcalna podoba, njihovi največji javni sovražniki. Žižek pravi, da je paradoks v tem, da so edini resnični zavezniki muslimanov tisti, ki so Mohamedove karikature ponatisnili v podporo idealom svobode izražanja.

Pravi ateisti, po Žižkovem pisanju, ne vidijo potrebe za samopovzdigovanje s provokacijami vernikov in bogokletjem, hkrati pa nočejo zreducirati problema karikatur na spoštovanje vere drugih.

Vse vere podvreči kritični analizi

Spoštovanje verskih prepričanj kot najvišje vrednote lahko pomeni, da se drugi obravnavajo pokroviteljsko, da se jim ne uniči iluzij, ali pa se sprejme relativistično stališče večih režimov resnice, ki kot nasilno vsiljevanje diskvalificira vsak nedvoumno vztrajanje na resnici.

Žižek predlaga, da se islam skupaj z drugimi verami podvrže spoštljivi in zaradi tega brezobzirni kritični analizi, kar je edini način izkazovanja spoštovanja do muslimanov, da se jih obravnava kot odrasle, ki so odgovorni za svoja prepričanja.