Uspešna nepretencioznost

Članom švedske zasedbe Shout Out Louds se stvari v življenju in glasbeni karieri odvijajo z bliskovito naglico. Kljub temu, da je bila skupina ustanovljen leta 2001 in da je njihov prvenec Howl Howl Gaff Gaff izšel šele letos, imajo za seboj že prave turneje po Evropi in ZDA – samo tam so bili denimo že trikrat.

Mladi Stockholmčani bi lahko bili primer tega, ko se v šovbiznisu vse poklopi in se stvari razvijajo naglo in ugodno. Na svoji spletni strani kar nekoliko hudomušno lahkotno opisujejo svojo glasbeno pot. Namreč, prijatelji iz otroških let, ki so poslušali iste plošče, se odločijo ustanoviti bend, malce preigravati v domači garaži, ob tem nastane nekaj pesmi, ki jih posnamejo in kot demo posnetek pošljejo na nekaj založb. Medtem še malce vadijo in nastane še nekaj novih pesmi, sklenejo dogovor z neko malo založbo, ki nekoliko kasneje sklene dogovor z veliko založbo onkraj luže, ta jim izda album in oni so že na turneji v Ameriki. Da, v resnici uspeh lahko pride tudi na tako nepretenciozen način.

Prvenec skupine z nenavadnim imenom in še bolj nenavadno naslovljenim albumom Howl Howl Gaff Gaff (Capitol, Dallas) – oboje naj bi simboliziralo tuljenje volkov v luno, bi lahko nastal tudi pred tremi desetletji ali več. Zvočno pristno umazana plošča še najbolj spominja na znamenito newyorško zasedbo The Velvet Underground. Tudi v stilskem smislu (A Track And A Train, Go Sadness, Seagull) bi jo lahko najbolj približali že omenjenim, vendarle pa gre za nekoliko bolj veder (denimo Oh, Sweetheart), lahkoten in poskočen ( Shut Your Eyes, Very Loud) glasbeni izdelek – kar je sicer že kar pregovorna značilnost švedskih pop rock glasbenikov.

Na preprostih rifih temelječa glasba je tudi v aranžmajskem smislu minimalistična in zelo retro orientirana. Osrednji del plošče v pesmih Please Please Please, 100° in There’s Nothing vzbuja izrazite asociacije na The Cure. Shout Out Louds bi težko priznavali kakršno koli inovativnost tudi v večinoma prigodnih, ljubezenskih in samoreflektivnih besedilih, a zdi se, da si tega tako ali tako sploh ne želijo. Kot so bili nepretenciozni njihovi začetki, je nepretenciozna tudi njihova godba. In morda jim je ravno ta sproščenost oziroma neobremenjenost omogočila tako lahkoten prodor. Če jo bodo ohranili, jih zna pripeljati še mnogo dlje.