Žižek v Mestnem muzeju

New York - Letošnjo 150. obletnico rojstva Sigmunda Freuda je v Mestnem muzeju Ljubljana obeležilo predavanje priznanega filozofa dr. Slavoja Žižka z naslovom "Kje je nezavedno danes?". Žižek je pred približno 150-glavim občinstvom uprizoril značilno energično predstavo, niz duhovitih asociacij, primerov iz filmov popularne znanosti in literature. V predavanju se je osredotočil predvsem na analizo nasilja – subjektivnega medčloveškega in objektivnega nasilja. Govoril je o vrsti diktatur 20. stoletja in o novodobnih družbenih okoliščinah, ko mora peščica posameznikov prekiniti tok zgodovine in ga preusmeriti v katastrofo.

Zanj je sistemsko nasilje zmuzljivo in paradoksno, saj smo njegovi soustvarjalci vendar le vsi ljudje, četudi se z njim ne identificiramo. “Je globalizacija res samo usoda?” se je vprašal Žižek, “več komunikacije povzroči več nasilja”. Prepričan je, da bo svet prišel do točke, ko se bo realnost sesula vase. “Težava je le v tem, da ne vemo, kdaj se bo to zgodilo. Takrat pa bo že prepozno.”

Slavoj Žižek danes velja za enega najbolj priznanih svetovnih filozofov in v tujini marsikdo za Slovenijo ve zgolj zaradi njega. Je ustanovitelj in predsednik društva za teoretsko psihoanalizo v Ljubljani, kot redni in gostujoči profesor pa predava po vsem svetu, največ v ZDA.

V New Yorku na primer je težko srečati intelektualca, ki se ni slišal za razvpitega slovenskega doktorja filozofije, ki s svojimi pogledi na svet provocira vse občestvo. Žižku je v Ameriki vse dovoljeno, njegovega ugleda pa ne uspejo omajati niti izjave o njegovi absolutni privrženosti egalitarizmu s priokusom terorja niti odkriti dvomi v demokracijo. V njem namreč vidijo post- modernega radikalnega socialista, ki ne skriva namena vedno iti "over the edge".

Vse kar napiše, takoj pograbijo. Kar ni noben problem, saj Žižek piše hitreje kot oni lahko berejo. O tem, da definitivno obvladuje sceno, kjer koli se pojavi, pričajo tudi do zadnjega kotička polne dvorane na vsakem od njegovih predavanj. V še dolgem spominu mnogih Newyorčanov pa bo lacanovski marksist in psihoanalitik iz Slovenije brez dvoma ostal kot tisti filozof, na čigar predavanju je zaradi gneče prišlo do izgredov in je morala posredovati celo policija.

Žižkova popularnost v Ameriki po 11. septembru še narašča in zdi se, kot da bi ravno on imel vse prave odgovore na vprašanja tistih, ki se se vedno iščejo v po terorstičnem napadu na novo konstruirani realnosti. Področja njegovega delovanja so med drugim psihoanaliza, politična filozofija, nemška klasična filozofija in religija, teoretsko osnovo pa predstavlja psihoanalitična teorija Jacquesa Lacana.

Žižek v Ameriki velja tudi za enega glavnih postmodernih kritikov medijev in analitikov kulturnih fenomenov (občinstvu je znan tudi kot "Elvis of the Culture"). Medtem ko je za ene nosilec moderne misli številka ena, drugi menijo, da ga v nobenem primeru ne gre jemati dobesedno. Če k temu dodamo še njegov znameniti govorniški stil: kriljenje z rokami, nezaključene gostobesedne stavke in ekscentrično preskakovanje s teme ne temo, lahko razumemo dilemo nekaterih Američanov, ali gre v Žižkovem primeru za resnega levičarskega filozofa ali komedijanta.

Kakor koli, ameriško občinstvo od njega vedno znova pričakuje, da ji bo razjasnil temeljne principe in mehanizme delovanja post-ideološke sedanjosti, v kateri se po Žižku nahajamo, ter ji odprl pot k boljšemu razumevanju sveta. Mnogi od njega čakajo rešitve za vse obstoječe probleme, ki se pojavljajo kot posledica današnjih družbeno-političnih razmer. Čeprav domov včasih odidejo se bolj zmedeni in s kakšnim vprašajem v glavi več kot prej, jih to ne skrbi preveč. Filozofija je pač resna stvar in dokler je tukaj Žižek, je vse skupaj vseeno veliko lažje kot bi to bilo brez njega.