Tiskane izdaje
Ljubljana - Ob svetovnem dnevu gledališča je Združenje dramskih umetnikov (ZDUS) podelilo stanovske nagrade. Nagrado za življenjsko delo, ki se od lanskega leta imenuje odličje Marija Vera, prejme Anton Petje, upokojeni član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Priznanji ZDUS za igralske dosežke v letu 2005 pa prejmeta Peter Musevski, član Prešernovega gledališča Kranj, in Lučka Počkaj iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
Anton Petje, dobitnik nagrade za življenjsko delo
Igralec Anton Petje se je po mariborski gledališki izkušnji kmalu preselil v Trst in, kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, je repertoar tržaškega gledališča na njem slonel kar 36 let.
Njegov notranji ustvarjalni svet, zaznamovan s konfliktom luči in teme, je bil velik sooblikovalec številnih nepozabnih likov, tako dramatičnih kot komičnih razsežnosti. Petje je mojster detajla, ki je svoj velik igralski talent skozi desetletja ostril in plemenitil z mojstrstvom velikih komičnih igralcev italijanskega sveta in tako stkal nepogrešljiv lasten slog igre. Petjetovo igro odlikujejo zlasti navdihnjeni, psihološko poglobljeni in razgrajeni liki.
Petje je v svoji razvejani igralski karieri med drugimi oblikoval like, kot so Osvald v Ibsenovih Strahovih, Ščuka v Cankarjevem delu, George v Albeejevi drami Kdo se boji Virginije Woolf?, Vitez Bledica v Shakespearovi komediji Kar hočete in Gospod Sontevilski v Mlakarjevem branju Molierovega Georga Dandina. V obrazložitvi nagrade žirija omenja še vlogo Stalina v Pownallovi Mojstrski lekciji, pa njegov doprinos k Linhart-Tauferjevem Matičku se ženi in k nedavni predstavi Maratonci tečejo častni krog.
Petje je s svojo markantno osebnostjo in strogo, a hudomušno pojavnostjo vzbudil tudi pozornost filmskih režiserjev in producentov. Leta 1962 je igral v Štigličevem filmu Tistega lepega dne , šest let kasneje v Hladnikovem Sončnem kriku, pod Klopčičevo režijsko taktirko je igral v Strahu, Vdovstvu Karoline Žašler, v Iskanjih, Dediščini in komediji Moj ata, socialistični kulak. Z Drozgom je sodeloval v Boju na požiralniku, z Ranflom je posnel film Živela svoboda, s Pogačnikom pa Kavarno Astorija.
Peter Musevski, dobitnik priznanja za igralske dosežke
Priznanje ZDUS si je Peter Musevski prislužil za naslovno vlogo v Sofoklesovem Kralju Ojdipusu in za igralsko stvaritev Chancea v drami Gospod Chance Jerzya Kosinskega.
Peter Musevski je po številnih vlogah, ki jih je odigral v gledališču in na filmu, "dozorel" v poglobljenega karakternega igralca, saj zmeraj znova prepriča s svojo izrazito realistično igro, ki črpa svoj navdih za lik iz psihološke utemeljenosti, igralske odprtosti in človeške ranljivosti, je v obrazložitvi zapisala žirija.
Peter Musevski igra Ojdipa brez arhaičnega patosa ali obremenjenosti s tradicijo. Igra ga kot sodobnega slehernika, ki ga mučijo dvomi v svojo megleno preteklost. Kralj Ojdipus se je zato po mnenju žirije v slovensko gledališko zgodovino zapisal kot pretresljivo sodobna, brezčasna uprizoritev - tudi zaradi Petra Musevskega.
Musevski igra nosilno vlogo tudi v predstavi Gospod Chance, kjer upodobi duševno zaostalega vrtnarja, ki po smrti gospodarja vstopi v svet, ki je zanj nekaj popolnoma novega, saj je vse svoje dosedanje življenje preživel v hiši oziroma na vrtu svojega gospodarja. Žirija še posebej opozarja na igralčev "decentni humor, ki variira med holmesovsko angleško aristokratsko držo in švejkovsko preproščino".
Lučka Počkaj, dobitnica priznanja za igralske dosežke
Priznanje ZDUS za igralske dosežke v letu 2005 si je za vlogo Vere v Zupančičevi igri Igra s pari, za vlogo sestre Ratched v Wassermanovi drami Let nad kukavičjim gnezdom in za stvaritev Nore v drami Elfride Jelinek Kaj je se zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe prislužila Lučka Počkaj iz celjskega gledališča.
Lučka Počkaj je s svojim prihodom v SLG Celje obogatila repertoar gledališča, saj je sposobna odigrati najzahtevnejše in žanrsko raznolike vloge. Z vlogami, ki so med seboj zelo različne, je pokazala, da se lahko spopade z vsakim še tako zahtevnim projektom in z različnimi režijskimi koncepti, meni žirija.
V Igri s pari je Počkajeva z vlogo Vere ustvarila lik polnokrvne ženske, z izjemnim posluhom za govor in mizansceno ter neverjetno odrsko prezenco pa lik, ki se je globoko vtisnil v spomin gledalcem. O vlogi sestre Ratched v Letu nad kukavičjim gnezdom žirija povzema kritiški zapis, "da negativni pol ni sataniziran". Sestra Ratched je tako gonilo institucionaliziranega stroja, ki skrbi za perpetuiranje svojega obstoja, je čisto normalna hladna in natančna mašina.
Počkajeva je nase opozorila tudi kot Nora v drami Elfride Jelinek. Kritika je o njeni vlogi zapisala veliko pohvalnih besed. "Lučka Počkaj je fantastična, fantazmagorična, nora Nora, utopična svetloba, ki jo med padanjem vztrajno žarči (kristalno čisto je njeno utripanje zaljubljene ženske), je tragična, vendar ne patetično tragedijska. Neprecenljivo je, da ne zapade v klasični histerični diskurz," je denimo v svoji kritiki zapisala Petra Vidali.
Komisijo za priznanja ZDUS sestavljajo Janez Hočevar (predsednik), Aleš Jan in Vinko Möderndorfer. Svoje odločitve o letošnjih nagrajencih je sprejela soglasno, so sporočili z ZDUS. Lani je odličje Marija Vera prejel upokojeni član SSG Trst Adrijan Rustja, priznanji pa Milan Štefe in Lara P. Jankovič.
Nagrade bodo dobitnikom izročili, po dogovoru z njimi, v prihodnjih dneh, praviloma na odrskih deskah njihovih matičnih gledališč.
