Hvala Janša, hvala Šušteršič, da mislita na nas

Častna naloga časopisnih družb – rešiti Slovenijo pred bankrotom oz. mikroskopsko precizen ukrep fiskalne politike.

Objavljeno
22. september 2012 13.30
CASOPIS TISKANI MEDIJ
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

V četrtek je udarila novica, da vlada načrtuje povišanje stopnje DDV za časopise in revije z 8,5 na 20 odstotkov. Včeraj sem na hitro preračunal, da bi koalicija Janeza Janše, Gregorja Viranta, Ljudmile Novak, Radovana Žerjava in Karla Erjavca, s tem ukrepom na leto zbrala približno 10 milijonov evrov.

Izračunan je bil po tejle formuli: vsota X je približno 10 do 15 centov davčnega pribitka na izvod krat povprečno dobrih 200 tisoč skupne dnevne prodane naklade krat približno 330 dni, korekcijski faktor so še nedeljske izdaje. Rezultat je seveda ohlapen: približno deset milijonov evrov plus ali minus kakšen milijon. Kasneje sem prebral, da so do podobne številke prišli tudi kolegi z drugih hiš. Fino. Če bo vlada pohitela in bo ta več kot potrebni protikrizni ukrep začel veljati še letos, bo izplen do konca leta seveda nekaj manjši, recimo do tri milijone evrov. To je približno tri desettisočinke (0,0003-ti del) letošnjega državnega proračuna. Mikro drobtina za državno blagajno. Veliko za časopisne hiše. A nekje je treba začeti.

Uradnih številk sicer ni. Umar še ni dobil zaprosila ministra za finance, da naredi preračune davčnih prilivov. In minister? Včeraj se je v širokem loku izogibal vprašanjem novinarskih kolegov na to temo. Seveda ga razumemo. A informacija, da vlada načrtuje »časopisni« davek, seveda drži, potrdil jo je eden od državnih sekretarjev.

Razumljivo, z davčnimi prilivi je zdaj križ. Durs, fiskalni organ ministrstva za finance, je očitno preobremenjen in ne zmore uloviti davčnih utajevalcev doma, kaj šele, recimo, odnašalce kovčkov na ciprske, liechtenstenske in druge finančne naslove in nazaj. Famozni »davčni specialci,« nekakšni »lovci na proračunske prilive«, ki jih je na hearingu v parlamentu napovedoval naš ljubljeni finančni minister Šušteršič, pa so, predpostavljamo, verjetno še na kakem tajnem usposabljanju na Kajmanskih otokih in drugih davčnih oazah.

Denarja v državni blagajni ni in zdaj, ko je državi najteže, mora nekdo prevzeti odgovornost za polnjenje proračuna. In zdaj smo pri omenjeni veličastni davčni rešitvi, ki jo vlada pripravlja, a skrbna kot je, še skriva pod oznako interno.

Ni kaj, delojemalci v časopisnih hišah smo dolžni globoko hvaležnost vladi, še posebej premierju Janezu Janši in ministru Šušteršiču, da s tako mikroskopsko precizno ciljanim ukrepom fiskalne politike prav časopisnim družbam namenjajo častno nalogo, da Slovenijo rešijo pred bankrotom. Še bolj bi se jim morali prikloniti, ko slišimo iskrena pojasnila, da vlada zgolj izpolnjuje želje novinarjev, ki da smo v preteklosti kar sami zahtevali zvišanje stopenj DDV – kot alternativo vladnemu varčevalnemu programu.

Priznam, da ne vem, kateri naj bi bili ti novinarji in, povsem resno, zagotavljam, da sam nikakor ne mislim tako – dvig DDV za nekaj odstotnih točk je pač le blažev žegen, ki ne rešuje zavožene gospodarske politike zadnjih osem let in več – je pa vseeno lepo slišati, da premier in vladna ekipa tako zelo računata na tiskane medije in dobronamerno čutita z njimi.

Tovrstna povezovalna in konsenz iščoča empatija oblasti z mnogimi deležniki – enkrat so to kulturniki, drugič policisti, tretjič univerza, četrtič jugoupokojenci, petič javna RTV, šestič časopisne in revijalne hiše – je še posebej na mestu v teh težkih časih, ko moramo Slovenci strniti vrste, sprejeti nekatere nujne ukrepe in odbiti diktat trojke. In sami, karseda enotno, stopiti na pot vsesplošnega napredka. Tako, kot je leta 2008 rekel zdajšnji in takratni premier: »Ne želimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja.«

Slovenija se jeseni 2012 sveti bolj kot kadar koli prej. Le prelistajte Financial Times ali revijo The Economist, ki sta verjetno zgolj po nemarnosti britanskih vlad, še vedno obdavčeni z ničelno stopnjo DDV.