Tiskane izdaje
Štiri leta na Gimnaziji Tolmin so minila hitro, pa čeprav sem včasih tarnala, da šolskemu letu in dolgočasnim uram pri pouku ni videti konca. Pozabila bom manj srečne trenutke in si v spomin poskušala vtisniti predvsem vse, kar je bilo lepega.
Iz srednješolskega življenja si bom najbolj zapomnila dolge kave med odmori in pogovore s prijatelji. Eden najlepših spominov je prav gotovo tudi športni teden ob koncu 1. letnika, ki smo ga preživeli na Dolenjskem, kjer smo se ukvarjali s športom, se spoznavali, bivali v miniaturnih hiškah in obenem našli čas za nagajanje.
Predvsem zadnje leto je s pripravo na maturo in v védenju, da kot razred preživljamo zadnje skupne trenutke, minilo, kot bi mignil. Z maturo se do letošnje pomladi nisem obremenjevala ali se nanjo intenzivno pripravljala, čeprav so nas profesorji nanjo pogosto opozarjali.
Po prvomajskih počitnicah smo s pisanjem maturitetnega eseja pri slovenščini prebili led in takrat se je začel maraton učenja, branja in sprotnega ponavljanje snovi. Učenje v spomladansko-poletnem času ni enostavno; pravzaprav vse prej kot to. Zunaj je sijalo sonce, dnevi so se daljšali - jaz pa pred kupom zvezkov petih maturitetnih predmetov, obkrožena z zapiski, ki so nastajali v štirih letih, odštevala dni do prvih izpitov na maturi. Po dobrem mesecu ''maturitetnega stresa'', pomanjkanja spanja in s tem večkrat povezane občutljivosti in sitnobe, loncih popite kave in energijskih napitkov, se je tudi to obdobje zaključilo. Sedaj uživam zaslužene počitnice, ki bodo letos najdaljše.
Za izobraževanje na splošni gimnaziji sem se ob koncu osnovne šole odločila zaradi želje po pridobivanju raznolikega znanja, saj sem vedela, da bom šolanje po štirih letih nadaljevala na fakulteti. Pri 15 letih so bila moja zanimanja za prihodnost še zelo raznolika, sčasoma pa sem jih skozi obdobje odraščanja in spoznavanja različnih strok usmerila predvsem v družboslovno smer in letos vpisala dvopredmetni študij slovenistike in pedagogike ter andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, za katerega pričakujem, da bo raznolik in zanimiv. Že od malih nog sem rada pisala pesmice in zgodbice, tekmovala na natečajih in včasih celo poskušala izumljati nove besede. Obenem rada delam z ljudmi in si želim, da bom nekoč imela možnost pokazati svoj potencial v vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Pravijo, da je znanje edina stvar, ki ti je nihče ne more odvzeti, zato je izobraževanje (predvsem za mlade) zelo pomembno. Vsak se izobražuje zase. Kakršnokoli znanje, veščina ali izobrazba je za posameznika dodatna vrednost, ki pripomore k razvijanju posameznikovih potencialov. Šolanje je dandanes sicer težko. Učenci, dijaki in študenti smo nenehno pod pritiski okolice in hkrati svojih notranjih potreb in ciljev. Izobrazba je seveda izrednega pomena, vendar pa nam, mladim, večkrat roji po glavi le zabava in prepuščanje usode naključjem, prav tako tudi šolanja.
V ponedeljek sem izvedela rezultate mature in dopoldne na uradni podelitve na Gimnaziji Tolmin prejela svoje maturitetno spričevalo. S svojim uspehom sem zelo zadovoljna, saj so bili moji končni rezultati nad pričakovanji. Sicer pa se zavedam, da je za vsemi lepimi in zavitimi številkami na spričevalu veliko učenja, vztrajnosti in predvsem znanja.
Kot dijakinja sem svojo pot prehodila; upam si trditi da uspešno. Oktobra začenjam novo, študentsko življenje. Diši mamljivo! Ljubljana in nova znanja me čakajo.
Vsem letošnjim maturantom čestitam za uspehe in dosežke, tistim, ki svojih dolgov še niso poravnali, veliko sreče na jesenskem roku, vsem bodočim študentom pa dolge in lepe počitnice ter polne zabave, jeseni pa veliko energije za nove vzpone in cilje.
Petra Kobal iz Ponikev pri Tolminu je končala splošno Gimnazijo Tolmin. Vpisala se je na Filozofska fakulteta v Ljubljani, smer slovenistika/pedagogika in andragogika.
