Če ne Pirlo, bo De Rossi

Nemci so hvaležne stranke. Italijani jih »režejo« tudi, ko niso boljši. In zdaj niso, a so v strahovitem vzponu, zaradi česar so moči izenačene.

Eno je Italija z začetka EP, drugo je zdaj. Selektor Cesare Prandelli je zamenjal postavitev: Juventusova 3-5-2 se ni izšla s Španijo in Hrvaško, zdaj se je zatekel h kombinirani 4-4-2. Kljub temu je ohranil značilnost svoje Italije, ki igra napadalno in sodobno. Pozitiven je tudi moštveni duh, ki ga je Prandelli ustvaril z znanim kodeksom obnašanja in s pomočjo avtoritete kapetana Gianluigija Buffona.

Nekaj sprememb pa bi bilo logičnih v dvoboju z Nemčijo. Po tem, kar sem spremljal, bo na klopi za rezervne igralce obtičal Antonio Cassano. Zdi se mi, da bo to razumna poteza, ker je doslej nosil veliko breme, a vemo, da njegovo zdravje ni optimalno in da potrebuje osvežitev. Zamenjal ga bo Alessandro Diamanti, s čimer bo Italija bolj previdna in močnejša v zvezni vrsti.

Kaj naj bi bile morebitne slabosti? Prepričanja, da bo Italija padla, ko bo v nemški senci Andrea Pirlo, ne delim. Potem bo vajeti igre v svoje noge prevzel Daniele De Rossi. Ali Riccardo Montolivo. Zdaj ko je močno prisotna tudi samozavest, Prandelli z nadomeščanjem Pirlovega (ne)učinka ne bo imel težav. Kdo bo zabil gol? Mario Balotelli ima obilo priložnosti in ni vrag, da bi lahko strelsko izbruhnil prav nocoj. Nepredvidljiv je! Ob Cassanu je na rezervni klopi še Antonio Di Natale, zelo, zelo močan adut. Ne bojim se, da Italijani ne bi zmogli zabiti gola, če ga bo treba.

Morda je še največji italijanski hendikep krajši odmor. Toda po drugi strani je Prandelli vseskozi rotiral 3, 4 igralce. Skratka, tudi na to težavo je računal in jo upošteval v oblikovanju taktike in priprave moštva. V tem pa so Italijani vedno mojstri. In še. Italijani s svojimi junaki dobesedno dihajo. Igralcem pa podpora iz domovine vceplja še dodaten žar. Tonči Žlogar o možnostih Italije