Kdo je enonogi? 
Kdo je gru?

Kakšna je razlika med žerjavisti, žerjavi in žerjavovci? Žerjavi in žerjavovci nikoli ne stavkajo, ker niso niti sindikalno organizirani.

Objavljeno
06. avgust 2011 15.28
Posodobljeno
06. avgust 2011 18.00
Boris Jež, Sobotna priloga
Boris Jež, Sobotna priloga
Luko Koper sem nekdaj kar dobro poznal. Gimnazijci smo imeli obvezno »delovno prakso«, kar je bilo nizkotno izkoriščanje delovne sile; na takšnih lokacijah, kot so bile Fructal, Lama Dekani, Luka itd., naj bi se »delovno izobraževali«, v resnici pa smo opravljali najnižja dela. V Luki smo tako odpirali velike pakete banan in jih »sortirali«. Večinoma so bile zelene, kar pomeni, da so za prodajo dozorele šele v hladilnicah. V teh paketih je mrgolelo marsikaj, recimo kačice in podobna svojat. Našli so tudi kameleona in ga slavnostno odnesli na gimnazijo – in potem je nastala slavna skupina Kameleoni. Če ne bi bilo Luke Koper in banan, ne bi bilo Kameleonov, jugoslovanske legende.

Zdaj je Luka spet v ospredju – zaradi peščice žerjavistov, ki si domišljajo, da so nekaj posebnega na tem profanem svetu. Astronavti? Če se astronavt upre »misiji«, ga pač odstranijo. Lastnica ameriške agencije za vesolje, Nase, je pač ameriška vlada, ki lahko svoje uslužbence po mili volji prerazporedi ali odslovi. So državni interesi, ko ni več heca. Vesoljca se da tudi »odpoklicati« z mednarodne vesoljske postaje.

Ko so štrajkali ameriški kontrolorji letenja, bilo jih je nad šest tisoč, jih je tedanji predsednik Ronald Reagan čez noč vse odpustil in vpoklical vojaške kontrolorje. To je pomenilo, da so odstavljeni kontrolorji za vselej izgubili možnost državne službe; tudi v otroških vrtcih.

Seveda ne zagovarjamo takšne rigoroznosti, toda tudi zaposleni morajo razumeti svojo odgovornost do dela, zlasti v infrastrukturi, od katere so odvisni milijoni: elektrika, voda, komunikacije, prometna infrastruktura … Koprska luka je za Slovenijo življenjskega pomena, potem pa se znajde sindikat in si vzame v roke usodo države. Njene celotne infrastrukture s cestami in z železnicami vred.

Žerjavisti. Ali žerjavovci, gruiformes? To je red ptičev z dvanajstimi družinami. So raznoliki, podobni so si po nekaterih posebnostih v zgradbi okostja in telesa, imajo dolg vrat, kljun, noge, prsti so lahko obdani s kožnimi krpami, nimajo plavalne kožice, spola sta si podobna. Živijo na tleh. Žerjavi, gruidae, pa so veliki, imajo visoke noge, dolg vrat, majhno glavo, oster kljun, živijo na močvirjih, jeseni v jatah v obliki klina letijo v Afriko, tam prezimujejo.

Po italijansko se žerjavu reče gru. Morali smo se učiti zgodbe o gruju, ki navadno stoji samo na eni nogi. Kje je druga? To je nekatere begalo, nas pa čisto nič.

Kakšna je razlika med žerjavisti, žerjavi in žerjavovci? Pravzaprav je samo v tem, da žerjavi in žerjavovci nikoli ne stavkajo, ker niso niti sindikalno organizirani. Niti niso politično navdahnjeni. Ptiči, potomci dinozavrov, živijo že milijone let svoje življenje med severno Evropo in Afriko, žerjavisti pa so neka nova darwinovska vrsta, ki se ima za superiorno. In Luka Koper tako že nekaj dni ni več last države Slovenije, ampak je pod nadzorom sindikata žerjavistov. Absurd na absurd.

Opazili smo zadržanost »uradnih« sindikatov, ki seveda ne verjamejo v verodostojnost te (zagotovo politične) stavke, toda kje je tu država? Luka Koper je njeno podjetje, domet sindikatov in sindikatkov pa se mora nekje nehati.

Spomnim se stavke v Luki z začetka sedemdesetih, ko so fizični delavci (takrat se je vreče prenašalo kar tako, v glavnem na hrbtu) stavkali zaradi podražitve piva v menzi. Jaz ne zmorem samo ob vodi, je povedal neki delavec; za težke tovore potrebujem pivo. In pivo so v kantini podražili! To me malce spominja na Egipt, kjer so graditelji piramid v glavnem živeli od ječmena, prosa – in zelo močnega piva. Egipt je bil mnogo bolj sofisticirana civilizacija od sedanje Slovenije. Tu in zdaj ne bi bili sposobni zgraditi niti piramidice.

Kakor koli že, stavkajoči so tedaj odšli na koprske ulice, protestirajoč zaradi cene piva. Nosili so Titove slike, jugoslovanske zastave itd. Stavka je imela tudi politični prizvok, ker si tedanji režim ni želel konflikta z »delavskim razredom«. Josip Broz Tito je tako postal zaščitni znak cene piva za luški proletariat.

Proti čemu ali komu pa se bori sedanji žerjavistični sindikat? Pravijo, da za boljše delovne razmere. Le komu se je v preteklih desetih letih zlomil mezinec? Torej? Plače so kar solidne, višje kot na univerzi. Torej? Gre za stavko, ki je očitno politično implicirana: najprej ustaviti Luko, s tem Slovenske železnice, s tem drugo za drugim pravzaprav vse skupaj. Nekaterim sploh ni več do države, pripravljeni so jo povsem uničiti, samo da bi se kakorkoli prikopali do oblasti. Žerjavisti, dobro plačana delavska aristokracija, jim »držijo štango«.

Pred leti je štrajkal železničarski sindikat. Voditelj Slavko Kmetič je že premogel mobilni telefon in je po njem sporočal: Ta vlak da! Oni ne more naprej! Država je bila prek sindikata v krempljih neke politične stranke, kar se zdaj z luškimi žerjavisti ponavlja. Če bi država, večinski lastnik Luke Koper, imela vsaj kako malenkost med nogama, bi uslužbence (žerjaviste) nemudoma odpoklicala in vpoklicala 150 novih iz Rotterdama in Hamburga. Saj smo menda v Evropski uniji, na skupnem trgu delovne sile, mar ne?

Bo zdaj celotno slovensko gospodarstvo zaradi nekaj »upornikov« v Luki Koper stopicalo na mestu? Kdo bo to raziskal? Kdo bo potem plačal?

Najbolj pa je nevarno to, da so se stranke – za svoj prihodnji volilni izid – pripravljene poigravati s celotno državo in z njeno infrastrukturo. Z dvema milijonoma prebivalcev, ki bodo potem v svoji ponižnosti, bogaboječnosti pripravljeni glasovati za karkoli, recimo za sv. Frančiška. Ali Benedikta. Absurd na absurd. Je treba Luko Koper uničiti, predati posle Reki in Trstu – samo zato, da zmagaš na volitvah? Tu ni več vprašanje demokracije, temveč psihiatrije. Še Kaligula bi se zamislil.

Država mora funkcionirati, o tem ni debate. Od njenih storitev smo odvisni vsi, če pa država kjerkoli popusti, se začnejo razni »socialni dialogi«, torej poti v neznano. In seveda so takoj tu sindikati, ki so v 19. stoletju odigrali svojo vlogo, zdaj bi morali biti že malce nad tem. Vemo, da je menedžment sprijen, škodljiv, ne vemo pa, kaj počnejo sindikati vseh vrst. Sindikati so nekdaj delavski razred vsaj v teoriji organizirali, zdaj pa ga drobijo v srednjeveške cehe, kar ni vselej slabo. Je pa slabo.

Zdi se, da bo treba marsikaj drugače definirati in poimenovati. V Slovenijo je treba spet vnesti DRŽAVO, ne le raznih »civilnih gibanj«. Kdo je enonogi, kdo je gru? ¾ Foto AP Kakšna je razlika med žerjavisti, žerjavi in žerjavovci? Pravzaprav le v tem, da žerjavi in žerjavovci nikoli ne stavkajo. Boris Jež