Tiskane izdaje
V tej butalasti državici res nimamo sreče s kiparji. Dva sta iz BiH oziroma Dalmatinske zagore, Jakov Brdar in Mirsad Begić, in sta »top špica«. Toda: morda pa sta že izbrisana ali pa so jima do jaj… odščipnili pokojnino. Tako kot več kot 26.000 drugim. Begić mi je nekega dne pripovedoval, kako sta se nekoč sporazumevala – čez hrib, z močnim glasom in tudi s »šiframi«. Morda smo zdaj v podobnem položaju. S sosedom se na hribu pozdraviva takole: Smrt fašizmu! Svoboda narodu!
Ta antifašistični pozdrav bo vsekakor treba inficirati v sedanji krvni obtok ljudstva.
Prav tako odličen, vrhunski kipar je Janez Pirnat, ki je med drugim naredil spomenik na vogalu Slovenske in Šubičeve (pred Konzorcijem); zdaj gre v nos trenutnim oblastnikom, ker je na njem menda preveč »partizanskega«, vključno s Stanetom Rozmanom. Mimogrede: elitni vojašnici v Ljubljani so to ime odvzeli in ga nadomestili z ne-vem-čim. Pirnat pravi: Naj kar porežejo spomenik, bom še toliko bolj ponosen.
Mimogrede: saj je nekdanji ljubljanski uradnik porezal že vse partizanske reči okoli Ljubljane. Menda zaradi rje. Rja ni v železju, je v možganih.
Kmalu bo problematičen Prešeren na Prešernovem trgu, imenitno delo kiparja Ivana Zajca; morda mu bodo iz zaglavja odstranili tisto sporno muzo, nazadnje pa še Franceta samega. Umestil ga je Maks Fabiani. Ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič je takoj napisal protestno pismo tedanjemu županu Ivanu Hribarju in zahteval, da se kip umakne izpred cerkve.
Kdo je prvi v tej državi? Cerkev ali ljudstvo? Kdo sme zasedati javni prostor?
Za sedanjo mestno oblast še ena zamisel: odstranitev vodnjaka Francesca Robbe pred mestno hišo, ker je nekako preveč »poganski«. Gre za Vodnjak Treh kranjskih rek, kar očitno ni v skladu s svobodomiselnostjo najnovejše oblasti; ta je pravoverna in bi preganjala vse drugo, drugačno, nekrščansko. Vsi drugače misleči smo pogani. Že videno. Francesco bi za sedanjo oblast vendarle moral izklesati sveto Trojico, ne pa treh butastih rek!
Tu iz plemenite umetniške dejavnosti počasi tonemo v greznico politične profanosti, ki ji na Slovenskem ni videti dna. Kje pa sploh? V Vatikanu so vsem kipom odklestili spolovila, kar je še zdaj vidno. Bodo nam odklestili glave? Ali so jih že?
Kiparska šola JJ & Co. je vsekakor nekaj posebnega: Drugi imajo pred očmi nekaj novega, kar zmore umetelni človekov um, Narava pa, če hoče, to sprejme v svoje nedrje, toda tu gre tako rekoč za agresijo s tanki. Uničevanje spomenikov. Brisanje imen. Pavperizacija prebivalstva. Itd. Če bi se to dogajalo v Sibiriji, bi se to bralo tako kot kak Solženicinov roman – ampak je tu in zdaj! Ne vem, ali se prebivalstvo zaveda, kako ga je zaskočila vlada. Vlada? Saj ne premorejo nobene legitimitete, so pravzaprav neregularni igralec na igrišču.
In prav takšna vlada si dovoljuje hitre in revolucionarne spremembe. Jajce. V katerem režimu sploh smo? V nedefiniranem, ampak da se slutiti, da ni nekaj najboljšega; in seveda se da slutiti, celo napovedujejo, da bo še slabše. Vrhunskim športnikom, svetovnim prvakom in dobitnikom več zlatih olimpijskih medalj, odvzemajo po 350 evrov pokojnine, pri čemer niti ne kihnejo. Smo sploh še v pravni državi – vlada deluje kot žigažaga, ne meneč se za pravo in pravno državo? Je to sploh še demokracija ali je JJ-kracija?
Na fotografiji imam JJ z rdečo zvezdo. Pa mu ničesar ne očitam.
Skrbi pa nas, kako globoko nas bo potopil s svojo kvaziideloškostjo in s svojimi lažmi. Da spreminja imena vojašnic, še ni poseben problem – ker jih bomo tako ali drugače povrnili –, da pa naskakuje prav določene kategorije upokojencev, je zunaj slehernega dobrega okusa in pameti. Bodimo jasni: JJ se gre neko posebno sorto revolucije – ki se mu bo na koncu slabo izšla. Učil se je v Kumrovcu in Jajcu, kar ni slaba politična prehranska kombinacija, vendar pa …?
Slovenska politična scena se bo morala nazadnje odločiti: ali JJ in Borut Pahor ali naj se poslovita kar oba. Mislim, da bi bilo to še najbolje. Sicer nam, Slovencem, ne preostane drugega kot Saipan: ko so Američani zavzeli najjužnejši japonski otok Okinava, je prebivalstvo, skupaj z otroki, drvelo v množični samomor. V prepad. Bomo tudi mi?
Imena ulic so tretjerazredna zadeva, s tem se ukvarjajo ubogi na duhu. Gre za pomembnejše reči, ki jih ljudstvo, žal, ne opaža dovolj. Upokojenci, preberite si znova komunistični manifest! Kiparji, sodelujte!
