Tiskane izdaje
Pojdimo k tekmi, živčni, brez lepote, a z velikim nabojem. Portugalci (4-3-3) so prvi na EP dali misliti Špancem. V prvem polčasu so jih napadali izjemno visoko. Pri branjenju se je Ronaldu, Almeidi in Naniju pridružil še Moutinho. S tem je tako rekoč vsak izbral svojega igralca (branilca), zaradi česar sta bila oba krilna branilca Arbeloa in Alba precej odrezana. A takšna igra je Portugalcem, ki so bili v prvem polčasu boljši, a ne posebej nevarni, vzela veliko moči.
Španija je do Fabregasovega vstopa igrala že videno. Potem se je vse spremenilo, še posebej z vključitvijo Navasa. Fabregas je še okrepil zvezno vrsto in razširil njen repertoar, Navas pa je bil odločilen, ker je s svojim globinskim prebijanjem vidno spremenil razmerje moči. K temu je pripomogla očitna utrujenost tekmecev, ki so prešli v sistem 4-1-4-1. Na bočnih položajih so Španci dobili več prostora, lahko so vzdrževali ritem igre zaradi »daljše klopi«, Portugalci so padali. Španija ni bila srečna zmagovalka, Portugalska pa je bila nesrečna poraženka. Španija ima zmagovalno miselnost, ki jo je najbolje potrdil Ramos z izvedbo enajstmetrovke. Ima pogum ali velika j...a!
Španije kljub vsemu nihče več ne želi gledati. Zmaguje z dolgočasno igro. Ne, razlog je drug. Enakovrednih tekmecev ni. Španci so tehnično dovršeni, inteligentni in 90 odstotkov tekmecev bi izbralo igro na nasprotne napade, ker druge možnosti nimajo. Enakovredni tekmeci pa bi tekmo naredili spektakularno!
