Tiskane izdaje
Po koncu prijateljske tekme Slovenija – Belgija smo opazovali ostra mnenja navijačev in najhujše kritike, ki so letele proti domačim akterjem na igrišču in ob njem. Nekateri so mrzlično bentili čez svoje donedavne junake že med tekmo; najglasnejši žvižgi so bili namenjeni kapetanu Robertu Korenu, podobno je bilo ob menjavi Novakovič-Dedič. Kekovi fantje v sredo res niso blesteli, njihove uspešne dvojne podaje bi lahko našteli na prste ene roke, pogojno najučinkovitejša akcija je sledila šele tik pred koncem, ko je bilo na igrišču deset novih (neogretih) nogometašev.
Gledalci, ki so čez noč pozabili, da je – kakršenkoli – Koren zaslužen za edino slovensko zmago na svetovnih prvenstvih in da brez – kakršnegakoli – Novakoviča sploh ne bi bilo Južne Afrike, imajo pravico do žvižgov; za uro in pol »užitka« so odšteli 18 evrov, kar je štirikrat več od povprečne urne postavke za npr. študentsko delo. A navijači so tudi pozabili, da je šlo za prijateljsko tekmo, ki za ta rod reprezentance nikdar niso bile merilo za uspešnost. Spomnimo se, koliko prijateljskih dvobojev so izgubili Kekovi fantje pred začetkom uspešnega ciklusa za Južno Afriko in med njim (Danska, Švedska, Hrvaška, Švedska in tudi Belgija)! Spominjam se prijateljske tekme Udineseja s Primorjem, ko je videmsko moštvo le uigravalo položaje in odzive ob morebitni izgubi žoge in logično – izgubilo.
Slovenci so se z modelom igre 4-2-3-1 pripravljali za zahtevna izpita v Firencah in Mariboru, Kek pa je na koncu preveril celo različico 4-2-4, ki je uporabna v izrednih razmerah. Logično, mar naj preizkuša sistem 4-4-2, za katerega fantje ne potrebujejo niti dneva skupnih priprav več? Ob tem je podobo na igrišču zameglilo dejstvo, da jih je več pravkar končalo bazične priprave (Jokič, Cesar, Bačinovič, Iličič, Birsa, Handanovič), saj se italijanska serie A začne šele 28. avgusta. Na drugi strani pa bo jutri na sporedu že 3. kolo belgijske lige...
Zaradi ene slabe tekme – pa ni šlo za poraz, pač pa za remi z izjemno močno Belgijo – najbrž nihče ne bo »letel« iz reprezentance, prav tako zaradi ene dobre ne bo nihče prišel vanjo. Revolucionarji bi lahko pomnili tudi ad hoc »pomladitev« veliko starejše selekcije po slovesu Zlatka Zahoviča & Co., in dejstvo, da Slovenci še vedno sami odločajo o svoji usodi. Če bo padla Estonija, bi bilo lahko v Mariboru s Srbijo res spektakularno ozračje, podobno predlanskemu z Rusijo. Fantje bi si dotlej zaslužili podporo, nato pa si bodo Robi, Nova in drugi – ob morebitnem neuspehu in slabi podobi – žvižgali tudi sami. Fantje bi si dotlej zaslužili podporo, nato pa si bodo Robi, Nova in drugi – ob morebitnem neuspehu in slabi podobi – žvižgali tudi sami.
