Dialog se vendarle izplača

Po prvotni šokantni napovedi o 15-odstotnem znižanju plač v javnem sektorju zdaj podpisani dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja utira pot do sprejetja rebalansa in odpravlja grožnjo z referendumom. Lahko ga imenujemo gnili kompromis ali pa največji možni skupni imenovalec nasprotujočih si interesov – dogovor je vsekakor treba z veseljem sprejeti. Zanimivo pa je, da se je zdajšnja »desna« vlada lažje konkretno dogovorila s sindikati kot prejšnja, »leva«.

Vlado po sprejetju rebalansa čaka nova domača naloga – plačati mora ceno socialnega dialoga in z amandmaji, prerazporeditvami in dodatnim varčevanjem pri materialnih stroških ter investicijah zapreti novo proračunsko luknjo. Ta po oceni ministra za finance znaša dobrih sto milijonov, po trditvah Pozitivne Slovenije pa kar 200 milijonov evrov. Dvig DDV – ukrep, ki deluje takoj in izdatno, se res riše kot edina realna možnost za hitro učinkovito uravnoteženje proračuna – bi s splošnim dvigom cen najbolj prizadel prav socialno najšibkejše in zmanjšal konkurenčnost izvoznikov. A Slovenija je zdaj v položaju, ko za nakopičene težave že dolgo ni dobrih in hitrih rešitev, so samo bolj ali manj slabe.

Precej slabo se z rebalansom državnega proračuna piše tudi ljubljanski univerzi, ki ji letos tako grozi primanjkljaj skoraj 20 milijonov evrov. Tak odnos do najpomembnejše kreatorke znanja v slovenski družbi, gospodarstvu in tehnologiji kaže, da se vlada premalo zaveda, da nas lahko – po izgubljenem desetletju – potegne iz hude stagnacije le veliko znanja, naprednih tehnologij in pametnih naložb, javnih in zasebnih. Dilema, ali Slovenija zdaj bolj potrebuje varčevanje ali rast, ni prava. Potrebujemo čim več obojega, tukaj in zdaj – predvsem pa več h konsenzu usmerjenega dialoga.