Igre za kruh

Velika Britanija je odprta za poslovanje, je pred začetkom olimpijskih iger v Londonu svetovni in domači javnosti sporočil premier David Cameron, ob tem pa navrgel podatek, da naj bi 17-dnevni športni spektakel, ki so ga odprli sinoči, gostiteljem neposredno in posredno prinesel 13 milijard funtov prilivov. S to številko so se pred časom poigrali tudi pri Bank of England in ocenili, da bodo igre za odstotno točko dvignile britanski BDP, ki kot Sahara vodo potrebuje spodbudo, saj zadnji podatki (0,7-odstotni padec) dokazujejo recesijo.

Politikom, ki so z davkoplačevalskim denarjem financirali precejšen del priprav na OI (9,3 milijarde funtov), pa se ne zdi pomembno le to, da bo naložba prinesla dobiček, temveč tudi športna, rezultatska uspešnost. Od gostovanja »olimpijske družine« na Otoku pričakujejo veliko, morda celo preveč. Bilo naj bi del rešitev gospodarskih tegob in čudežni vzvod, s katerim naj bi Britanci vseh odtenkov polti, naglasov in veroizpovedi postali bolj povezana, enotna skupnost. Poleg tega naj bi številne zlate kolajne njihovih športnih junakov otroke in mladino pognale izpred računalnikov spet na igrišča, dvorane in steze.

Olimpijske igre v času vsesplošne evropske krize tako ne odsevajo več le antične krilatice kruha in iger, postale so tudi igre za kruh. Tega se dobro zaveda anglosaksonski medijski sistem, ki mu na svetu ni para pri razširjanju svojega pogleda na svet. Že lep čas je in bo v prihodnjih tednih skrbel za širjenje olimpijske evforije, katere piš bo dosegel tudi Slovenijo. Zaradi tega se pri nas BDP ne bo povišal, tudi bonitetne ocene se ne bodo izboljšale, bomo pa ob morebitnih kolajnah imeli vsaj igre …