Tiskane izdaje
Odštevanje dnevov do datuma, ko bo postalo jasno, kolikšen bo evropski proračun za obdobje 2014 - 2020, zvišuje temperaturo pričakovanja tudi v Sloveniji. To se je nedvoumno potrdilo konec minulega tedna na posvetu o reformi skupne kmetijske politike do leta 2020 v Krškem, na katerem je ključno vlogo odigral evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Cioloş.
Nekdanji romunski kmetijski minister, ki se je s Slovenijo in njenim kmetijstvom prvič srečal »v živo« pred štirimi leti v času našega predsedovanja EU, je priznal, da ga je že takrat prevzelo, kako je naši državi uspelo povezati proizvodnjo hrane in varovanje okolja. Zato zdaj, ko je prišel v drugačni vlogi in v času, ki napoveduje skorajšnje soočenje s spremembami skupne kmetijske politike, ni brez razloga polaskal: način kmetovanja v Sloveniji zelo dobro povzema cilje prihodnje skupne kmetijske politike.
Te svoje ocene ni spremenil niti potem, ko je slišal vse želje in pripombe slovenskih avtoritet v kmetijsko političnem prostoru in so mu bili podrobneje predstavljeni izsledki študije o razmerah v panogi. Skrbi, da kmetije pri nas večino dohodka »pridelajo« s subvencijami.
Ob poudarjenih posebnostih našega prostora in zato posebnostih pogojev, v katerih so ujeti slovenski pridelovalci hrane, je Cioloş brez olepševanja razblinil njihova pričakovanja, da bo v reformirani skupni kmetijski politiki vse tako, kot si želijo.
»Vsaka država meni, da je posebna, zato želi v skupni kmetijski politiki posebno obravnavo. Sprašujem se, kaj imamo sploh še skupnega, če hoče biti vsak nekaj posebnega. Imamo skupen trg, na katerem je veliko potrošnikov, imamo skupne predpise, skupen proračun, razdeliti in uporabljati pa ga moramo tako, da bomo upoštevali vso našo raznolikost.«
Za Slovenijo je ključno vprašanje ohranjanja obsega sredstev za naslednje programsko obdobje, je bilo poudarjeno sporočilo komisarju, ki zaradi pogajanj o obsegu prihodnjega proračuna EU še niti ne ve, kakšen bo izplen za kmetijstvo v novem obdobju. Seveda ga niti najmanj ne navdušuje varčevalni predlog o 50 milijard evrov težkem zmanjšanju skupnega proračunskega zneska EU, saj bi to neizogibno pomenilo tudi krčenje denarja za skupno kmetijsko politiko. Za premagovanje krize in za želeno rast, tudi na prehranskem področju, je vendar potreben denar.
Z denarjem, ki bo namenjen kmetijstvu, bo zato nujno pametneje razpolagati. Drži, da v kmetijstvu prav zaradi raznolikosti razmer v 27 članicah (v novem proračunskem obdobju jih bo s Hrvaško 28) ni mogoče vsega poenotiti, niti pri porabi denarja ne. Zato bodo pravila dogovorjene porabe, kakršna že bo izpogajana, po vseh preigranih scenarijih prilagodljivejša.
Ob upoštevanju vseh razlik (razvojnih, strukturnih, naravnih danosti ipd.) in skupnih ciljev obenem, pa bodo vsa plačila, s katerimi je podprto kmetijstvo v svoji večplastni vlogi, vendarle morala biti namenjena tudi konkurenčnejši in vsaj v slovenskih razmerah obilnejši pridelavi. Tudi to je eno od zelo jasnih sporočil s srečanja z evropskim komisarjem v Krškem.
