Kdo vlada, kaj je res?

Niti vsemu svetu znanih avstrijskih pedofilov niso nikamor izgnali.

Objavljeno
24. julij 2012 22.15
Torek: Ljubljanski nadškof Alojz Uran je vernike na Brezju ob Marijinem vnebovzetju spomnil zlasti na velik pomen družine.
Tone Hočevar, Rim
Tone Hočevar, Rim

Iz tvoje domovine te lahko izžene samo tvoja domovina, tvoja država. Nihče drug nima te pravice in te moči. Cerkev te kot klerika lahko prestavi delat kam drugam, ne more pa te izgnati iz tvoje domovine. Tako je na vprašanje, kako je mogoče razložiti novico o domnevno prisilnem odhodu škofa Urana z rodne grude, odgovoril mož, katerega beseda za obzidjem kar nekaj tehta. Razlogi v primeru Uran morajo biti grozno tehtni, pravi. Niti vsemu svetu znanih avstrijskih pedofilov niso nikamor izgnali, ameriškega kardinala, ki je pedofile skrival, pa so za nagrado poslali v Rim na visoko funkcijo.

Uboga Cerkev, je dodal pobožni mož, ki je kot še marsikdo prizadet zaradi dogajanja za obzidjem. Tam zadnje čase res nihče več ne ve, kaj je res in kaj ni, kdo vlada in kdo bi rad, kdo izmed akterjev ti poskuša povedati in zagovarjati resnico, kdo pa prodaja meglo in podtika laži. Stari prijatelji med monsinjorji so nehali hoditi skupaj na kavo, da jim ne bi kdo pripisal zarotništva. Novinarji, ki spremljajo premike za obzidjem, komaj še kje lahko kaj preverijo.

Dogajanje v slovenski Cerkvi je samo droben delček dogajanja v vesoljnem cerkvenem občestvu. Sprenevedanje je v Ljubljani in Mariboru prav toliko doma kot v Rimu. V Mariboru ni bilo nič res, ko je v Rimu izbruhnil škandal, imenovan »božji krah«. Novinarji so si vse izmislili, številke so bile napihnjene. V Ljubljani tudi ni bilo nič res, ko so spomladi pricurljale novice o kaznovanju škofov Krambergerja in Urana.

Vsi se na vse načine delajo, da o ničemer nič ne vedo. Ljubljana nima pojma, kaj bi med seboj utegnila imeti nekdanji nadškof in njegovi šefi v Rimu. Sancta simplicitas! Odločitve takšnih dimenzij res sprejemajo v Vatikanu, brez kakšnega tehtnega prišepetovalca z domače grude pa se težko zgodi kaj tako groznega, kakor je na tuje poslati priljubljenega škofa.