Tiskane izdaje
Predlog rebalansa državnega proračuna za letošnje leto, s katerim namerava vlada do konca leta prihraniti 455 milijonov evrov javnega denarja ter v tem okviru odtegniti nesorazmerno velik delež 38 milijonov (ali 8,4 odstotka od celotnega načrtovanega prihranka) slovenski kulturi, je v torek močno presenetil in opazno čustveno razvnel celo tradicionalno zadržane člane Nacionalnega sveta za kulturo (NSK). Ti niso varčevali niti s hudimi očitki predlagatelju niti z nizanjem argumentov, s katerimi bodo do prihodnje seje vlade pisno utemeljili svojo odločno podporo ministrici Majdi Širca pri njeni zahtevi po znižanju deleža kulture v načrtovanem skupnem proračunskem prihranku.
Predstavniki ministrstva za kulturo (MK), javnih zavodov in nevladnih organizacij v kulturi ter člani NSK seveda ne zanikajo potrebe po proračunskem varčevanju in se tudi ne upirajo sorazmernemu bremenu pri skupnih varčevalnih prizadevanjih. So pa ostro protestirali proti nesorazmerno visoki in diskriminatorni obremenitvi kulture, ki je sicer standardno udeležena z dvema odstotkoma proračunske pogače, tokrat pa je njen ustaljeni delež nepričakovano povečan kar za štirikrat (na 8,4 odstotka od zahtevanega skupnega prihranka).
Zadeva postane še bolj skrb vzbujajoča, če pogledamo predvideno zmanjšanje na 176 milijonov evrov (oziroma za 17,4 odstotka) v razvojnem kontekstu. Podatki o uresničenih deležih državnega proračuna za kulturo nam namreč pokažejo, da bi kultura po spornem predlogu rebalansa letos dobila manj, kot je porabila leta 2008 (tedaj 178 milijonov).
Leto pozneje je slovenska kultura dosegla rekordno višino 204 milijone evrov, lani pa je po podobnem, a občutno blažjem rebalansu (11,5 milijona evrov) zaokrožila poslovno leto s 191 milijoni evrov porabljenega državnega denarja. Po letu 2009 se je finančna krivulja kulture torej drastično prevesila navzdol, najnovejši predlog rebalansa pa dosedanje nazadovanje še drastično pospešuje. Tako po rebalansu grozi zaostanek kulture v letu 2011 za realizacijo leta 2010 za 7,9 odstotka, že prejšnje leto pa smo beležili zaostanek za rekordnim letom 2009 za dodatnih 6,4 odstotka.
Kakor so zapisali na kulturnem ministrstvu, po veljavnem proračunu ta trenutek z zakonskimi in pogodbenimi zavezami pri njih še ni »predobremenjenih« le 17,8 milijona evrov. To pomeni, da bodo ob nespremenjenem predlogu rebalansa prisiljeni brutalno »zarezati« tudi v uresničevanje že sklenjenih pogodb oziroma dogovorov ter do konca leta zmanjšati predvidene dotoke javnih sredstev (splošne in programske stroške javnih zavodov ter pogodbe z nevladnimi organizacijami bodo zmanjšali za desetino), ponekod pa jih bodo morali celo povsem zamrzniti (pluralizacija medijev, Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, filmska in AV-produkcija, investicije v SNG Opera in balet Ljubljana ter Umetnostno galerijo Maribor, nakupi knjižničnega gradiva ipd.).
Po napovedanih alarmantnih posegih v poslovanje kulturnih ustanov in producentov ter izvajanje obljubljenih programov se utegne iskra nemira, nerazumevanja in nasprotovanja s kulturno-političnih forumov in iz direktorskih pisarn kmalu prenesti v širše okolje – med soustvarjalce ter uživalce umetnosti in kulture na Slovenskem. Z opaznejšim siromašenjem doseženega kulturnega standarda se bodo upravičeno vprašali, kdaj je naša oblast pozabila na konstitutivno vlogo kulture v razvoju posameznika, naroda in države ter s čim namerava vladajoča elita zgodovinsko vlogo kulture nadomestiti.
